Delove podjetniške zvezde: Kdo bo sijal tokrat?

Zaključno srečanje komisije za izbor Delove podjetniške zvezde 2019. Foto: Uroš Hočevar/Delo

Strokovna komisija je nominirance v že tretjem izboru Delova podjetniška zvezda spoznala do obisti. Pretresali so ne le finančne in računovodske izkaze, temveč tudi poslovni model, vezanost na enega ali več kupcev, nihanje prihodkov, davčno optimiziranje, strukturo lastništva, raziskovalno dejavnost, višino marž, trg poslovanja, in kakor se je izrazil profesor dr. Dušan Mramor, tudi njihovega duha. »Poleg objektivnih izkazov je pomembna atmosfera.«

Delovo podjetniško zvezdo 2019 in Delovo podjetniško zvezdo po izboru bralcev bomo razglasili 7. novembra na Brdu pri Kranju.



Dogodek 7. novembra bo imel tudi izobraževalni del z naslovom Poslovni modeli za nove razmere, na katerem bo govor o tem, kako se lahko organizacije soočijo z novimi razmerami in jih upoštevajo v svojih poslovnih modelih.

Poslovni modeli prihodnosti so namreč rdeča nit letošnjega projekta. To so strategije, ki jih podjetja uporabljajo za ohranjanje in utrjevanje svojega položaja na trgu, denimo trajnostni razvoj, krepitev inovativnosti in vpeljevanje koncepta pametnih podjetij. In kaj o poslovnih modelih za nove razmere menijo člani strokovne komisije, ki je izbrala zmagovalca?
 

Jejmo počasi


Iztok Novak, direktor podjetja Polycom, ki je lani prejelo prestižni kipec Delova podjetniška zvezda, je razložil, da v Sloveniji velikokrat uporabljamo visokoleteče izraze, za katerimi pa se skriva le marketing. »Uspešen slovenski implementator IKT-tehnologij mi je nekoč rekel, da se velik sendvič hitro poje le z majhnimi grižljaji. Prehitro odločanje za tehnologije lahko vodi v uvajanje nedovršenih, nedelujočih tehnologij in pretirano investiranje, medtem ko prepočasno odločanje o novih tehnologijah lahko pomeni izgubo konkurenčne prednosti.«

Luka Podlogar: Razmisliti moramo o novi naložbi v jedrsko energijo, ki je z vidika onesnaževanja manjše zlo kot fosilna goriva.
Luka Podlogar, predsednik uprave Generali Investments, je na vprašanje, komu bo uspelo torej pojesti sendvič z majhnimi grižljaji in od njega dobiti čim več energije, odgovoril, da tistim podjetjem, ki bodo z digitalizacijo zaobjela vse ravni poslovanja in okrog nje zgradila svojo strategijo. »Včasih je zaradi majhno­sti trga lokalnim ponudnikom, še posebno v storitvenih dejavnostih, težje digitalizirati procese, saj to zahteva večje finančne vložke. Digitalizacija pogosto zmanjšuje stroške za potrošnike in daje popolnoma novo uporabniško izkušnjo, a težava je v tem, da je potreben primeren obseg baze potrošnikov.«

image
Luka Podlogar Foto: Leon Vidic/Delo
Glede trajnosti poslovnih modelov Podlogar meni, da je grožnja za njihovo uresničitev energija. »Iz energije sonca proizvedemo približno dva odstotka električne energije, iz energije vode pa okoli 30 odstotkov. Preostalo predstavljata jedrska energija in energija, proizvedena iz fosilnih goriv (vsaka približno tretjino). Resno bomo morali razmisliti, kako bomo zagotovili višjo raven energetske neodvisnosti, pri tem pa čim bolj upoštevali trajnost. Težko si predstavljam, da imamo pri trenutnih tehnoloških možnostih velike priložnosti za razvoj energije iz obnovljivih virov – čeprav nekaj prostora še ostaja. Zato bomo morali resno razmisliti o novi naložbi v jedrsko energijo, ki je z vidika onesnaževanja manjše zlo kot fosilna goriva.« Zaradi naraščajočega števila prebivalstva se bodo potrebe povečevale.
 

Preveč odvisni od surovin


Aleš Cantarutti: Evropska unija objavlja seznam surovin, pri katerih obstaja veliko tveganje glede njihove oskrbe. Trenutno je na njem 27 kritičnih surovin, pri katerih so evropska podjetja še posebno močno odvisna od uvoza.
Tudi državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Aleš Cantarutti vidi izzive prihodnosti v razmeroma nizki snovni in energetski produktivnosti ter s tem veliki količini odpadkov, nihanju cen surovin in njihovi dostopnosti, neustrezni stroškovni strukturi proizvodnje, pri kateri predstavljajo materialni stroški okoli 45 odstotkov vseh stroškov, ter visoki uvozni odvisnosti evropskih podjetij od surovin in energije. »Evropska unija objavlja seznam surovin, pri katerih obstaja veliko tveganje glede njihove oskrbe. Trenutno je na njem 27 kritičnih surovin, pri katerih so evropska podjetja močno odvisna od uvoza. Najvplivnejša država v svetovni oskrbi z večino kritičnih surovin, kot so redki zemeljski elementi, magnezij, volfram, antimon, galij in germanij, je Kitajska.«
image
Aleš Cantarutti Foto: Leon Vidic/Delo

Stojan Petrič, predsednik uprave družbe FMR in predsednik nadzornega sveta družbe Kolektor Holding, pa je opozoril, da so spremembe v razvoju in rasti gospodarstva proces evolucijskega razvoja in so konstante. V primerjavi s preteklostjo je ta proces bistveno hitrejši. »Poudarjam, da so potrebne programska, tržna in razvojna fleksibilnost ter internacionalizacija človeškega potenciala.«

Dušan Mramor, profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti in nekdanji finančni minister, je poudaril pomen izboljšanja konkurenčnosti. »Velik del gospodarske rasti je bil v zadnjem času ustvarjen s povečevanjem zaposlenosti, ne pa produktivnosti. Precej zaostajamo za povprečno produktivnostjo v državah EU, poleg tega smo na področju prometa izpostavljeni res obsežnim spremembam, kar bo močno vplivalo na Slovenijo, ker smo kot poddobavitelji avtomobilske industrije zelo odvisni od tega sektorja.«

Tretje oko: Kaj termin poslovni model, o katerem vsi govorimo, zares pomeni
Mitja Pirc, direktor in svetovalec v družbi Deloitte
Za podjetja in organizacije je poslovni model ključen, saj omogoča uresničevanje po­slanstva in ciljev ter hkrati stabilno poslovanje. Zajema fokus na določene segmente strank (geografsko, demografsko, po prodajnih kanalih), ponudbo za stranke, prihodkovni in stroškovni vidik ter celoten operativni in organizacijski model. Za poslovni model je pomembno, da je vzdržen, da omogoča konkurenčno prednost in razvojne priložnosti za prihodnost.
Spreminjajoči in prilagajajoči se poslovni modeli so torej naša stalnica, vendar se je njihova življenjska doba v zadnjih desetlet­jih v povprečju skrajšala z deset do dvajset let na pet do deset let. Glede na to, da podjetja še vedno pogosto načrtujejo strategije za obdobje petih let, to pogosto pomeni, da obstaja veliko večja verjetnost za hiter prehod na nov poslovni model že v naslednjem strateškem obdobju. Rešitev je v uravnoteženju osnovnega poslovnega modela in hkrati načrtnem prehodu na nove poslovne modele (prihodke).
Za uspeh sta potrebni dve dimenziji, tako interna pripravljenost in fokus podjetja na spremembe kot pravi čas za spremembo poslovnega modela, da je v skladu s tržnimi priložnostmi. Kot primer sodobnih poslovnih modelov v zadnjih časih navajamo elek­tromobilnost, hkrati pa pogosto pozabimo, da je imel prvi avtomobil električni motor in da je bilo zlato obdobje električnih avtomobilov med letoma 1890 in 1910, ko so skoraj polovico vozil gnali električni motorji, vodilni agregat pa je bil parni pogon. Pomanjkanje infrastrukture in zmogljivih baterij je omogočilo motorju z notranjim izgorevanjem, da je prevladal za naslednje stoletje. Podobno velja za telekomunikacijsko panogo, kjer se je konkurenčno polje premikalo od infrastrukture v 90. letih 20. stoletja do aparatov v prvem desetletju in operacijskih sistemov v drugem desetletju 21. stoletja (pri katerih je zdaj zmagovalec android z 80-odstotnim deležem). Nokia je dosegla svetovno prevlado pri aparatih in izgubila pri operacijskem sistemu.
Številna uspešna podjetja se prenove poslovnih modelov lotijo tako, da so interno pripravljena na tržne priložnosti: gospodarsko rast ali krizo, vstop na nove trge ali lansiranje novih izdelkov ali storitev. Samo odločitev glede prenove strateško načrtujejo in čakajo na pravi čas za vstop na trg. Ključni izziv sodobnega časa pa so velika hitrost in intenzivnost sprememb ter širok nabor odprtih polj, kjer se dogajajo spremembe (geopolitične negotovosti in trenja), tehnološke spremembe, spremembe v generacijah in delovnih pogojih. Skupno vsem poslovnim modelom (prihodnosti) je, da bodo tesno povezani s tehnologijo, ki bo še bolj prepletena v različne poslovne procese, ter da bodo še bolj večplastno povezani z različnimi deležniki (zaposleni, kupci, potrošniki, širša javnost). Kot družba bomo namreč v prihodnjih desetletjih naredili dokončen prehod iz družbe surovin in proizvodnje v družbo tehnologije in znanja.


Projekt Delove podjetniške zvezde 2019 podpirajo generalni pokrovitelj Generali Investments, veliki pokrovitelji Deloitte, Autocommerce, Riko, Zavarovalnica Triglav, pokrovitelja HSE in FMR, partnerji BTC, Klub slovenskih podjetnikov, Ljubljanske mlekarne, Pivovarna Laško Union, SIQ Ljubljana, Slovenski podjetniški sklad, Steklarna Hrastnik, Športna loterija, Telekom Slovenije, Transformacija in strokovni partner Ajpes.


Dodatne informacije in prijava na seminar Poslovni modeli za nove razmere je mogoča na tej povezavi.
Več iz rubrike