Vsak odgovor od potencialnega delodajalca je boljši od tistega, ki ga nikoli ne prejmemo

Vprašanja, ki mi zadnje čase polnijo nabiralnik, so v prvi vrsti povezana s trenutnimi razmerami na trgu delovne sile in spremembami, ki smo jim priča. Tiste, ki se zavedajo pomembnosti poslovnega bontona, poučujem o trikih, s katerimi bodo ustvarili nepozaben prvi vtis, z načini kako lahko izstopajo iz množice kandidatov, saj je trenutna konkurenca na trgu res huda, in kako se uspešno pripravijo na razgovor za službo. V nadaljevanju pa zaznavam jasne znake strahu, negotovosti in upad samozavesti.

Konstantno poudarjam, kakšno moč in težo ima odgovarjanje v zasebnem in še zlasti v poslovnem svetu. Ne glede na to, ali gre za sodelovanje, zahvalo, odgovor na vprašanje, potrditev naročila ali informacijo o neizbranem izvajalcu. Vsak si zasluži teh nekaj trenutkov za pripravo odgovora. Ključno je, da oseba na drugi strani prejme informacijo, ki ji jo dolgujemo. Ki si jo zasluži. Tudi, če ne odgovorimo, v bistvu odgovorimo.

S čim delodajalci izgubljajo svojo vrednost?

S tem, ko ne odgovorijo osebi, za katero vedo, da čaka njihov odgovor, ji ne izkažejo niti kančka spoštovanja. Nikakor ni prijetno puščati ljudi v nevednosti, v upanju, ki mu prej ali slej poteče rok trajanja. Točno na tem mestu, številni delodajalci izgubljajo svojo vrednost v očeh vseh, ki v nedogled čakajo.

Kandidatka XY vsak dan, vsaj 270 krat stisne gumb Pošlji-prejmi, F5 in čaka. Tisto sekundo, ko se stran nalaga, samo sebe prepričuje, da jo bo tokrat zagotovo razveselil zvok prejete pošte, tudi če je negativen. In spet nič. Pogled dol. Žalost. Jeza. Ljudje z izkušnjami iz prve roke, mi potarnajo, da jim skozi glavo šiba na tisoče vprašanj, dvomov in predvsem skrbi. Sprašujejo se, kje so ga oni zopet polomili. Kako ne bi. Morda pri prvem srečanju s takšno izkušnjo še ne, ko pa se to zgodi osemnajstič, pa dvomijo vase in svoje sposobnosti.

Če vemo, da kandidat ni ustrezen, prenehajmo z nadaljnjimi intervjuji in ne tratimo dragocenega časa

Zavedam se, da se podjetja najverjetneje srečujejo s kupi prijav. Nekaj jih odpade, ker ne ustrezajo pogojem razpisa. Nekaj je ustreznih in zanimivih in ti so vabljeni na razgovor. En, dva ali več krogov testiranj. Kadar odgovora ni, se ljudje sprašujejo, kaj naj naredijo oziroma najpogosteje krivijo sebe in si pripišejo še en neuspeh. Vzpostavili so stik, dobili pozitivno povratno informacijo, temu pa sledi dolg premor. Mar niso vredni vsaj povratne informacije?

Kandidati si vzamejo čas za pripravo na razgovor in srečanja. Najmanj, kar si zaslužijo je odgovor. Ne puščajmo ljudi v negotovosti. Privoščimo jim vsaj zaključek. Spoštovanje je obojestranski proces, tega nikar ne pozabimo.

Bolje generičen odgovor, kot nič

Je res nujno odgovoriti vsem? Ja, je nujno. Ne glede na izid. Nujno je treba obvestiti osebo na drugi strani, da bo lahko končno mirno spala in se nehala obremenjevati. Na tem mestu število prejetih prijav ne igra posebne vloge. Morda je podjetje prejelo 6 ali 1390 prijav. Odgovoriti je potrebno vsem. Nekdo v podjetju, ki je zadolžen za kader, si mora vzeti čas in odgovoriti. To je treba vzeti v zakup. Četudi je generičen odgovor poslan istočasno na 300 naslovov. Tudi tak odgovor je boljši, kot tisti, ki nikoli ne pride.

Zmoremo narediti korak naprej? Nam je lahko mar za ljudi s sanjami in pričakovanji?

Zmagovalna kombinacija bi bila, če bi si delodajalec vzel tri minutke časa in utemeljil, zakaj nekdo ni bil izbran. Vljudno, kratko in jedrnato. Tako bi dejansko pomagal in svetoval kandidatu kaj lahko izboljša, npr. katera dodatna znanja mu priporoča, ki bi mu na njegovi poti  koristila, kje je njegov skriti potencial, s katero veščino lahko drugje doseže boljše rezultate itd. Si predstavljate? Vlili bi jim kanček upanja in še več poguma, za premagovanje novih ovir in doseganje novih zmag.

Zakaj sploh čakati?

Se zavedamo kakšna sporočila pošiljamo mladim, sploh tistim, ki čakajo na svojo prvo zaposlitev? Kako jim lahko to zamaje samozavest, v že tako težkem položaju? Ali pa nekomu, ki upa da mu bo, po nenadni brezposelnosti, nova priložnost rešila težko finančno situacijo? Ko prejme negativen odgovor ve, da je treba iskati dalje. Vse dokler tega odgovora ni, pa ostaja kanček upanja, kajne?

Vsem svetujem, da ostanejo samozavestni. Naj jih takšne izkušnje bogatijo in naj ne dvomijo vase, če so dali svoj maksimum. Delodajalec, ki ne sporoči odgovora v roku treh mesecev, je najverjetneje nekoga že zaposlil. V teoriji velikokrat. V praksi pa smo priča, ponovitvam identičnih razpisov. Tako kandidati iz prve runde, lahko sami ugotovijo, da niso bili izbrani in to ni način. Če se niste odločili za njo/njega, sporočite, da se bodo lahko potegovali za druga delovna mesta, kjer jih bodo sprejeli z odprtimi rokami. Tudi njihov čas je dragocen.

Delodajalci, postavite se v kožo iskalcev

Ne obveščanje tistih, ki niso bili izbrani, vpliva na vtis, ki ga ljudje ustvarijo o takšnih podjetjih. Oddajajo jasno sporočilo, kaj so njihove prednostne naloge, kakšno organizacijsko kulturo zagovarjajo in sami prispevajo k slabi reklami, ki se z novodobno tehnologijo, širi med ljudmi s svetlobno hitrostjo.

V ospredju bi nedvomno morali biti ljudje, kot temelj vsakega kolektiva, posla in družbe. Če še vedno mislite, da ni potrebno obveščati tistih, za katere se niste odločili, pa za trenutek zaprite oči in v mislih zamenjajte vloge. In ne sebe postavljati v vlogo prosilca, da ne bo pomote. Predstavljajte si, da vam kandidat, za katerega ste se odločili, odgovori, da mora premisliti in da vas bo obvestil. Vi čakate, odgovora pa od nikoder. Delo čaka. Se kopiči. Pošlji-prejmi, F5. In nič. Ni telefonskega klica. Čakate. Nadrejeni pričakuje odgovor, vi pa ne veste, ali ponoviti razpis, ali ne. Kako dolgo bi čakali, preden bi iskali novo osebo? Nič kaj prijetni občutki, kadar odgovor o odločitvi traja neskončno dolgo, kajne?

Nešteti so slišali za zlato pravilo, ki nas uči, da z drugimi ravnamo tako, kot bi želeli, da oni ravnajo z nami. Prenesimo to pravilo iz papirja, v življenje in kandidate tako tudi obravnavajmo. Kanček empatije nikomur ne bo škodil. Življenje je nepredvidljivo. Od osebe, ki ji danes ne boste odgovorili, boste morda že pojutrišnjem potrebovali pomoč. Dobro premislite. Naj nam bo mar.