Vodenje v sobivanju človeške in umetne inteligence

Znani futurolog in preučevalec voditeljstva Keith Coats pravi, da je voditeljstvo vedno stvar konteksta, v katerem živimo in delujemo. Kakšen je naš trenutni in kakšen prihajajoči kontekst? Živimo verjetno v času največje preobrazbe v človeški zgodovini, ki ga je otežil še globalni pojav novega koronavirusa (in njegovi vplivi na različne ravni človekovega obstoja).

Prihodnost je videti izjemno zahtevna in dinamična, z motnjami (disruption, op. p.) v vsem in vsepovsod kot »novim normalnim«. Po drugi strani odpira nekaj zelo pomembnih eksistencialnih in etičnih vprašanj, zlasti pri razmišljanju o združitvi oz. mogočem sobivanju človeške in umet­ne inteligence (AI – artificial intelligence, op. p.) oz. nadgradnji človekovih zmožnosti, o čemer npr. govori že transhumanizem, ki naslavlja nekaj zelo provokativnih vprašanj in dilem človekovega prihodnjega razvoja.

Ste izdelovalec delov za naprave s področja zabavne elektronike, vaši izdelki in rešitve se uporabljajo na vseh celinah.

Pred nekaj minutami je vaša chatbotka Paula, ki deluje na osnovi tehnologije (čustvene) umetne inteligence in je zaposlena v vašem oddelku za strankino izkušnjo, na podlagi senzoričnih interakcij, ki jih ima z vašimi deležniki, zaznala, da se je stopnja njihove čustvene izkušnje z vašo organizacijo zmanjšala za trinajst (13) odstotnih točk.

Informacijo sporoči vaši ekipi za ustvarjanje izkušenj (experience designer, op. p.), ki takoj izvede kombinacijo klasičnih in virtualnih agilnih srečanj s fokusnimi skupinami deležnikov in vašimi internimi strokovnjaki. Na teh srečanjih, tudi z uporabo tehnologije navidezne in razširjene resničnosti (VR – virtual reality in AR – augmented reality, op. p.), v seriji interakcij s končnimi strankami v 14 dneh soustvarite izboljšano različico vaše poslovne rešitve.

Sledi usposabljanje vseh ključnih deležnikov vašega celotnega ekosistema, ki so pomembni za to, da bo izkušnja z vašim izdelkom kar najboljša tudi v prihodnje: gre za zaposlene, vaše dobavitelje, podizvajalce ter prodajne in distribucijske partnerje.

Usposabljanje izvedeta vaš interni mentor Igor (mlad, 26-letni računalniški inženir, specialist za sodobne digitalne tehnologije), skupaj z androidnim mentorjem Andrewom (Andrew je t. i. geminoid: androidni robot, ki je ustvarjen povsem po fizični podobi vašega kolega Andreja, ki je bil kar 30 let del vaše organizacije in je lani žal preminil, moderna tehnologija pa vam je omogočila, da ste ustvarili androidnega robota, ki ima njegovo podobo, enak način izražanja in tudi njegovo bogato znanje in izkušnje), v obliki interaktivnih webinarjev, po metodi »edutainmenta« (kombinacija usposabljanja in sproščene izvedbe, z elementi gamifikacije, učenja z igrami, op. p.).

Na usposabljanjih ugotovite, da bo treba še izboljšati vašo digitalno rešitev in v strankino popotovanje vključiti dve dodatni fazi, kar v naslednjem tednu z ekipo tudi razvijete in v poslovno prakso pošljete novo izpopolnjeno rešitev.

Ste se ravno prebudili iz sanj, potem ko ste gledali svoj priljubljeni znanstvenofantastični film? Ne, to je kar današnja in jutrišnja poslovna realnost.

Voditeljstvo prihodnosti

Kako voditi v takšnem hiperdinamičnem in prepletenem (poslovnem) okolju? Ali ta spreminjajoči se kontekst vpliva tudi na voditeljstvo, njegova znanja in sloge vodenja?

Preučevalec sodobnega voditeljstva Jacob Morgan vidi ključne izzive voditeljstva v kombiniranju futurističnih (priprava organizacije na prihodnost) in humanističnih odzivov (več človeške komponente).

1. Hitrost sprememb v današnjem in prihodnjem (poslovnem) okolju je vedno bolj nepredstavljiva: v čudoviti knjigi Moonshots avtor Naveen Jain omenja, kako hitro se je v zadnjih stotih letih podvojila količina vsega znanja na svetu: leta 1920 se je to zgodilo na 100 let, v letu 1950 že na 25 let, v letu 2020 se znanje podvoji na 12 mesecev in v dobi interneta stvari (Internet of Things – IoT, op. p.) vsakih 12 ur?!?

2. Postajamo vedno starejši: demografsko drevo Slovenije in Evrope se bo od leta 1980 do leta 2050 spremenilo iz oblike smreke v obliko vaze: če oblika smreke predstavlja demografsko situacijo, ko je največji odstotek prebivalstva v starosti okoli 25 do 30 let, predstavlja oblika vaze situacijo, ko je največ prebivalcev starih čez 65 oz. 70 let.

3. Vzporedni svetovi: vedno bolj kombiniramo klasični in virtualni svet, ne samo v zasebnem življenju, temveč vedno bolj tudi v poslovnem okolju, kar je koronavirusna kriza samo še pospešila.

4. Singularnost do leta 2045?: 2029 je leto, za katero je znani futurist Ray Kurzweil (v zadnjih tridesetih letih se je uresničilo kar 86 odstotkov njegovih napovedi) napovedal, da bo umetna inteligenca opra­vila veljavni Turingov test in s tem dosegla človeško raven inteligence. Obenem pa je leto 2045 določil za leto singularnosti, ko bo t. i. nebiološka inteligenca, ustvarjena v tistem letu, milijardokrat močnejša kot vsa človeška inteligenca danes.

5. Tehnologije DARQ: tehnologija veriženja podatkovnih blokov, umetna inteligenca, razširjena resničnost, kvantne tehnologije … gre za tehnologije, ki se združujejo v kratici DARQ in bodo zelo pomembno zaznamovale naše prihodnje delovanje, tako poslovno kot zasebno.

6. Industrija 5.0: bo izboljšala ustvarjalnost in inovativnost človeškega uma z naprednimi, digitalnimi industrijskimi procesi.

7. Čustvena umetna inteligenca (emotional AI, op. p.): prinaša čustveno inteligenco v digitalni svet: s ciljem, da omogočimo ljudem, da obdržijo svojo človeškost, ko delujejo v kibernetskem svetu, in na drugi strani, da humaniziramo tehnologijo (preden ona čisto dehumanizira nas).
 

Značilnosti digitalne ekonomije

Katere pa so ključne značilnosti digitalne ekonomije, ki bodo zaznamovale in usmerjale razvoj organizacij in posameznikov v prihodnje?

1. Ekonomija izkušnje kot ena od temeljnih značilnosti nove (digitalne) ekonomije, v kateri je zagotavljanje izkušnje eden ključnih elementov vrednosti za deležnike.

2. Osredotočenost oz. naravnanost na stranko: naravnanost od zunaj navznoter ter personalizacija in individualizacija ponudbe strankinim potrebam v času, ko je vse na zahtevo (EON – everything on demand, op. p.).

3. Ekonomija najemov oz. delitvena ekonomija, ki je vedno bolj razširjena v novih poslovnih modelih in zasebnem življenju (npr. porast »car sharinga«, najemanja potrošnih dobrin namesto nakupa, »kavč surfing«, in podobno).

4. Partnerski ekosistemi: integracija našega celotnega ekosistema, da diha na podobni frekvenci, z usklajenimi vrednotami, poslanstvom in vizijo.

5. Ekonomija, ki temelji na znanju: dodana vrednost za deležnike ekosistema vedno bolj temelji na znanju, ključno je vzpostavljanje sistemov za upravljanje znanja v organizacijah/skupnosti (zem­ljevidi znanj poslovnega ekosistema, povezati jih z znanji za kupce in druge deležnike), sistematično razvijanje in motiviranje t. i. »knowledge workerjev« – zaposlenih, ki dodano vrednost ustvarjajo z znanjem in svojo kompetentnostjo.

6. Eksperimentiranje in inovacije: stalno preizkušanje »statusa quo«, učenje in od-učenje (unlearning, op. p.), usmeritev na prebojne inovacije (disruptive innovation, op. p.) je narava nove poslovne realnosti.

7. Sodelovanje in soustvarjanje: spodbujanje sodelovanja in principa soustvarjanja, v katerega so vključeni deležnikov celotnega ekosistema organizacije.

Foto: Shutterstock

Vpliv na organizacijo in poslovni ekosistem

Kako ti trendi in značilnosti digitalne ekonomije vplivajo na razvoj t. i. eko korporacije (ki je odgovorna do deležnikov in okolja oz. celotnega ekosistema, v katerem deluje)?

1. Povezovanje in sodelovanje na ravni ekosistemov in ne več samo posamičnih organizacij.

2. Dinamični in vedno bolj disruptivni poslovni modeli, pri katerih je in bo treba združevati tudi dvojnost pogleda: organizacija, ki vizionarsko gleda v prihodnost in jo zna prevajati v današnje uspešne poslovne prakse.

3. Mrežne oz. fluidne organizacijske strukture, ki so se sposobne prilagajati na drugi strani vedno bolj mrež­nemu konceptu povezovanja strank.

4. Poslovni ekosistemi, katerih delovanje (vedno bolj) usmerjajo podatki (»data driven organization«, op. p.).

5. Vodenje klasičnih in virtualnih timov, tudi prek virtualnih platform.

6. Nova digitalna delovna mesta, ki so povezana z ustvarjanjem vrednosti za deležnike celotnega ekosistema, in digitalna delovna sila: chatboti, ki temeljijo na umetni inteligenci in prevzemajo ponavljajoče se (simulacijske) naloge v dejavnostih, kot so zavarovalništvo, podpora kupcem, bančništvo in podobno (primeri: chatbot Amelia, Čarli – digitalni HR-asistent podjetja A1).

7. Medgeneracijsko sodelovanje in vodenje, ki je že najmanj zadnje desetletje dobra praksa uspešnih in v trajnostno delovanje usmerjenih organizacij, po drugi strani pa tudi standard in imperativ za njihovo prihodnje uspešno delovanje.
 

Vpliv na posameznika

Z napredkom znanosti (biologija, nanotehnologija, nevroznanost, epigenetika, medicina itd.) in vključevanjem tehnologije postajamo kot vrsta homo sapiens vedno boljši (ali res??) in bolj zdravi. Ali torej govorimo o t. i. homo X (extended homo sapiens 2.0, op. p.) oz. božjem človeku – homo deus, kakor ga v svoji svetovni knjižni uspešnici poimenuje Yuval Harari?
 

Nekaj dejstev, ki ponazarjajo to smer:

1. Razvozlanje genoma in odkritja epigenetike: zdaj tudi naravoslovna znanost potrjuje tisto, kar je dolgo veljalo za bolj družboslovno prepričanje – da naš um lahko vpliva na materijo – gene, ki se lahko zaradi zunanjih signalov (med njimi so tudi naše misli) aktivno spreminjajo.

2.Nevroplastičnost možganov: možganske povezave z zavestno aktivnostjo rastejo, se krepijo – nevroplastičnost je torej sposobnost možganov, da se z učenjem spreminjajo.

3. Povezani in »izboljšani« človek:
– postajamo vedno »pametnejši« (ali res??): s tem, ko je oz. bo v prihodnje omogočena povezava možganov z oblakom (cloud, op. p.), s čimer bomo lahko še nadgradili svoje možganske oz. miselne zmogljivosti (kar bo ne nazadnje omogočilo delovanje brez jezikovnih omejitev (avtomatično prevajanje v različne jezike), izboljšane sposobnosti vida in sluha (pametne kontaktne leče) ipd.);
– smo tudi bolj zdravi in dolgoživi (?): uporaba nanotehnologije pri diagnosticiranju in krepitvi našega zdravja odpira ogromno priložnosti in koristi, pa tudi etična vprašanja in nevarnosti za človeka in njegovo zdravje ter obstoj na drugi strani.

4. Pojav androidnih robotov in krepitev našega kreativnega potenciala: androidni roboti so med vsemi roboti tisti, ki v ljudeh vzbujajo največ čustvenih odzivov. S svojo počlovečeno podobo nas soočajo z največ vprašanji in dilemami. Posebna vrsta med androidnimi roboti so geminoidi. Geminoid je androidni robot, ki je ustvarjen po obstoječem človeku.