Skoraj tretjina podjetij ne preživi prenosa na naslednjo generacijo

Dejstvo je, da je vsak prenos lastništva nekoliko drugačen, saj je vsako podjetje in ljudje v njem unikat. Pa vendar se najde nekaj skupnih vzorcev. Predstavila vam bom prve korake, na katere morate biti, kot prevzemnik ali kot lastnik podjetja, pozorni.
 

Čustvena navezanost

Najpomembneje je, da se zavedamo, da so ustanovitelji podjetja, njegovi lastniki, zelo čustveno navezani na podjetje. To se zelo jasno pokaže tako, da izražajo strah, kaj se bo s podjetjem zgodilo, če ga predajo ali kaj bodo z njim naredili prevzemniki. Največji strah je, da bi podjetje propadlo in ne bi poslovalo na način, kot posluje pod njegovim/njenim okriljem. V večini primerov se je izkazalo, da je ravno ta strah ohromil željo po uspešnem prenosu in je zato marsikateri podjetnik odlašal. Če se prevzemniki jasno zavedajo prisotnosti tega strahu pri lastnikih, ki so po navadi starši, lahko delujejo na način, da jim strah ublažijo.
 

Delegiranje nalog

Naslednji korak, ko prepoznamo ta strah, je uspešno delegiranje nalog. Kot lastnik se moramo jasno zavedati, da ne moremo držati vseh vajeti v rokah tudi po predaji podjetja, saj bomo v veliki meri ovirali naslednike. Zato je pomembno, da naloge že prej predamo in omogočimo prevzemnikom dovolj časa, da jih osvojijo. Naloge je potrebno začeti prenašati dobra tri leta pred upokojitvijo, saj je toliko časa potrebnega, da prevzemniki uspešno pričnejo s samostojnim delovanjem. Hkrati imamo tudi dovolj časa za pregled in kontrolo uspešnosti naučenega. Na ta način bomo poskrbeli za miren in učinkovit prenos.
 

Prenosa lastništva

V skoraj dveh tretjinah primerov se zgodi, da podjetje ne preživi prenosa lastništva na naslednjo generacijo. Da bi to zagotovili je zelo pomembna jasnost in uslišanje želja vseh potencialnih prevzemnikov. Zgodi se lahko, da je samo eden od prevzemnikov dejansko sposoben in pripravljen prevzeti vodenje podjetja, a kaj potem naredimo z ostalimi? Tu govorimo o družinski ustavi, ki je pravični celostni dogovor med družinskimi člani.

V družinski ustavi so zajeti vsi dogovori, ki jih družina sklene v zvezi s podjetjem. Kdo ga prevzema in v kolikšnem deležu, na kak način se izplača ostale sorojence, ki podjetja ne bodo prevzeli. Na kak način in v kolikšnem znesku se izplača starša (lastnika) in, ali to storimo v obliki neke rente ali najemnine,… Eden pomembnih aspektov, katerega zajema družinska ustava je tudi dejstvo, ali se v podjetju lahko zaposlujejo partnerji lastnikov in pod kakšnimi pogoji se lahko v podjetje vključujejo njihovi otroci (vnuki lastnika). Izkazalo se je, da družinska ustava prepreči nesoglasja in zahrbtnost med družinskimi člani, kar pripomore k boljšemu delovanju in enostavnejšemu ter učinkovitejšemu prevzemu.

Komunikacija z zaposlenimi

Naslednja stvar, na katero moramo biti pozorni so zaposleni in način, kako jim spremembo sporočimo. Ko prevzemnik prevzame vodenje podjetja, ga zaposleni še vedno vidijo kot svojega sodelavca in sebi enakega, zato težje vzpostavi avtoriteto in delegira naloge. Zgodilo se je že, da mi je podjetnik dejal »ja pa kaj jim bom govoril, da prevzemam, saj to že vsi vedo in se že en mesec govori po proizvodnji«. Vsi vemo, kako je z govoricami. Včasih so podatki točni, velikokrat pa tudi ne.
 
Da ne bi bilo zamer med delavci ter zaradi boljše jasnosti, je zelo pomembno, da sporočimo zaposlenim dogajanje v upravi. Jasno morajo vedeti, kdo prevzema podjetje in kako je do tega prišlo, na kak način se bo odslej poslovalo in kakšna je nova vizija podjetja in nova pravila, po katerih morajo delovati. Najlažji način prenosa sporočila je sestanek z vsemi delavci, v primeru manjše proizvodnje pa lahko opravite kar letne razgovore, kjer se to sporoči. 
 

Pomembno je razumeti

Prevzemniki bodite pozorni na dejstvo, katere naloge prevzemate od lastnika podjetja in katere boste vi delegirali dalje. Pomembno je razumeti, da so ustanovitelji podjetja pričeli opravljati neke naloge, ki so jih obdržali skozi celotno vodenje. Take naloge so samoumevne in se jim ni bilo potrebno posebej pripravljati na to, da bi jih izvršili. Hitro se zgodi, da prevzemniki želijo »stopiti v čevlje lastnika« in si zadajo preveliko breme.
 
Če vam ne uspe prevzeti vseh nalog, to ne pomeni, da ste nesposobni ali, da je bil vaš prednik pametnejši ampak samo, da morate poskrbeti za veliko drugih aspektov (kako uvesti nove poslovne procese, kako optimizirati podjetje, kako doseči, da vam bodo zaposleni pripadni,…), o katerih prejšnjemu lastniku ni bilo potrebno razmišljati, saj je bilo že od začetka samoumevno.
 
Ne dovolite si, da nase prevzamete vse naloge, saj se boste hitro ujeli  v past, ko se vam bo vse zdelo zelo pomembno in boste mnenja, da drugi zaposleni določenih nalog ne bi opravili tako uspešno kakor vi.
 
Ključnega pomena je, da se na prenos pripravite in uspešno predate naloge na prevzemnika. Ni torej dovolj, da se to izvede v enem mesecu, saj proces ne zajema zgolj podpisa dokumentacije. V primeru želje po močnem in obstojnem prenosu je potrebno vložiti nekaj več truda.