Prva trajnostna poslovna stvaba v Sloveniji

Sredi aprila bo Corwin, razvijalec trajnostne gradnje in urbanizma začel z gradbenimi deli za gradnjo prve poslovne stavbe v Sloveniji, v kateri bo mogoče najemati trajnostne poslovne prostore z najvišjim certifikacijskim standardom LEED Platinum. Tega pridobi samo odstotek vseh stavb na svetu. Kako bo takšna stavba, ki bo v Ljubljani stala ob glavni železniški in avtobusni postaji, prispevala k zmanjšanju obremenjevanja okolja in kako takšni prostori podjetjem omogočajo skladnost z ESG smernicami, smo govorili z  Michalom Macom, direktorjem Corwina v Sloveniji.

Zakaj zelene pisarne in zakaj ravno v Ljubljani?

Tako kot ostali trije projekti, ki jih pripravljamo v Ljubljani, je tudi Vilharia Corwinova brownfield investicija. Je namreč priložnost, da opravljamo delo, v katerem smo najboljši, to je revitalizacija degradiranih območij v mestih. V primeru Vilharie bomo na več kot desetletje opuščeni lokaciji sredi mesta postavili kompleks modernih, zelenih pisarn, mestu in podjetjem pa ponudili prostore, ki so načrtovani po najvišjih standardih energetske in okoljske trajnostne gradnje.

Podjetje smo ustanovili prav z idejo, da bi urbanistični razvoj naredili bolj trajnosten in ustvarjali zelene, tehnološko napredne projekte. Ljubljana, morda tudi najbolj zelena prestolnica Evrope, si takšne projekte zasluži. Tudi svojo prvo zeleno poslovno stavbo v Sloveniji. Zato je odločitev, da smo prišli v mesto s tako napredno trajnostno filozofijo, zelo enostavna. To je tudi mesto, ki nam je bilo od nekdaj privlačno, radi smo tu, počutimo se prijetno. Ljubljana pa se s tovrstno trajnostno urbanistično vizijo ponuja kot dom številnim podjetjem in organizacijam, ki že in še bodo sledila smernicam ESG, saj ta s ciljem trajnostnega poslovanja iščejo zdrava, ustvarjalna in inovativna poslovna okolja, v katerih bodo lahko uresničevala trajnostno preobrazbo.

Kaj po vaših izkušnjah podjetja pričakujejo od trajnostnih prostorov?

Podjetja od trajnostnih stavb pričakujejo predvsem manjši vpliv na okolje. In hkrati prostore, ki varujejo zdravje zaposlenih. Zato podjetja kot je Mercedes-Benz, ki je na primer najemnik na Slovaškem v naši zeleni poslovni stavbi, iščejo samo stavbe s certifikatom LEED Platinum. Vedo, da bodo imele te zgradbe veliko manjšo proizvodnjo CO₂, manjšo porabo vode, večjo energetsko učinkovitost. Ogromno korporacij in podjetij aktivno znižuje svoj vpliv na okolje, zato aktivno iščejo LEED Platinum certificirane stavbe.

Velja sicer splošno prepričanje, da je trajnostno in zeleno, tudi dražje.

Odvisno od primerjave. Seveda je super moderna, trajnostna zgradba lahko dražja od stare stavbe, v kateri so uporabljeni poceni materiali. Vendar se glavne prednosti in prihranki nadomestijo drugje. Trajnostne stavbe so energetsko učinkovite, zato so vsakodnevni stroški obratovanja nižji. Raziskave kažejo tudi, da imajo podjetja v trajnostnih stavbah manj izgubljenih dni zaradi bolezni in dosegajo večjo produktivnost zaposlenih. To sta pomembna vzvoda, ki ju zasleduje vsako sodobno uspešno podjetje.

Kako se to kaže v praksi?

Naše zelene strehe so veliko hladnejše od običajnih streh. Ko smo s termo kamero na naši stanovanjski stavbi z zeleno streho v Bratislavi Blumental izmerili temperaturo, je bila v primerjavi z običajnimi strehami poleti razlika skoraj 25° C. To zmanjšuje učinek mestnega toplotnega otoka. Več zelenih streh, boljše je za mesto. V mestih v Nemčiji ali na Danskem imajo usmeritve, da vsaka nova stavba vključuje zelene strehe. Naše stavbe sicer tudi ujamejo in izkoristijo vso deževnico, namesto da bi jo spustili v kanalizacijo. To nam pomaga ohranjati zaloge sladke vode, vzporedno pa zmanjšujemo odpadne vode in obremenitev mestnega kanalizacijskega sistema med nalivi. Trajnostne zgradbe izboljšujejo tudi blaginjo ljudi in zagotavljajo boljše temelje za uporabo alternativnih prevoznih sredstev, predvsem kolesarskega in javnega prevoza. Prijetnejše in zdravo okolje zagotavljamo tudi z uporabo najnovejših tehnologij za ogrevanje in hlajenje stavb, kot je na primer »chilled beams«.

Nenazadnje so takšne stavbe boljše za najemnike, saj podjetjem omogočajo skladnost z ESG smernicami. In glavno, tako podjetja prispevajo k zmanjšanju obremenjevanja okolja, kot če bi delovala v starih, neučinkovitih stavbah. To je dolgoročno najpomembnejša metrika. Za občutek: v Corwinovi zeleni poslovni stavbi na Slovaškem, ki je prva v državi certificirana z LEED Platinum certifikatom, letno prihranimo več kot en milijon kilogramov izpustov CO₂, več kot 2 milijona litrov pitne vode in zmanjšamo za 90 % biološko razgradljivih odpadkov.

Vilharia ne bo vaš edini poslovni objekt v Ljubljani. Boste vse gradili po načelih trajnostne gradnje in nato trajnostno upravljali prostore? Kaj to pomeni – kaj prinašate v slovensko poslovno okolje?

Naša filozofija pri vseh projektih je trajnost, dober urbanizem, kakovostna arhitektura in pristop, osredotočen na ljudi in njihove potrebe. Svoj edinstven pristop in znanje prinašamo iz izkušenj pri razvoju in gradnji trajnostnih stavb svetovnega formata. Zato pogosto sodelujemo s svetovno priznanimi arhitekti, kot sta Gehl in SHL, ki bosta prek naših projektov sooblikovala moderno Ljubljano. Prvi sodeluje v več kot 250 mestih po vsem svetu in ima v svojem portfelju impresivne projekte, kot sta preoblikovanje newyorškega trga Times Square v pešcem prijazno območje in prenova mesta Christchurch po uničujočem potresu leta 2011, SHL pa sooblikuje mesta kot so Köbenhaven, Malmö, Perth, Peking.

Poleg same gradnje pa prinašamo tudi znanje. Za trajnostno obratovanje stavbe je ključno tudi trajnostno delovanje najemnikov. Zato aktivno skrbimo za izobraževanje uporabnikov objekta. Razvili smo svoje namenske oddelke, ki se ukvarjajo izključno z upravljanjem objektov in performance managementom.

Lahko takšno gradnjo uvrščamo v koncept krožnega gospodarstva?

Imamo izkušnje z delovanjem po zero-waste načelih in načelih krožnega gospodarstva. Naše pisarne obratujejo skladno z vizijo nič odpadkov – imamo vermikompost; nimamo posameznih pisarniških zabojnikov, ampak več reciklažnih postaj; vse pisarniške in kuhinjske potrebščine kupujemo v trgovinah brez embalaže, uporabljamo recikliran papir ipd.

Za naše najemniki postavimo temelje, da jim čim bolj olajšamo vzpostavitev lastnega krožnega gospodarstva. Ugotovili pa smo, da je tudi v najboljših okoljih najpomembnejše izobraževati in voditi na tej poti, da v vsakdanjem poslovnem življenju delamo na korakih, ki bodo našim bodočim najemnikom pomagali biti bolj trajnostni. Zelo smo navdušeni tudi nad koraki, ki jih je Ljubljana že naredila v smeri krožnega gospodarstva. Zato verjamemo, da bo enostavneje tudi najemnikom v naši stavbi.

Kakšna so vaša pričakovanje od nepremičninskega trga v Sloveniji?

V Slovenije ni podobne poslovne zgradbe Vilharii. Ne samo, da je ponudba pisarniških kompleksov v prestolnici precej zastarela, nobena pisarniška okolja niso postavljena v tovrstnih trajnostnih zgradbah. Doslej že vlada veliko zanimanje za najem prostorov. Pogovarjamo se z več potencialnimi najemniki iz gospodarstva in javnih institucij, ki že želijo delati v Vilharji, čeprav se bodo prva gradbena dela začela šele sedaj aprila.