Odpiramo vrata tujine: potovanje v Grčijo (2/5)

V seriji prispevkov rubrike »Odpiramo vrata tujine«, predstavljamo Grčijo.
Fotografija: Grčija je izjemno nesocialna država. Tukaj nikoli ni obstajal sistem socialnih stanovanj. FOTO: Shutterstock
Odpri galerijo
Grčija je izjemno nesocialna država. Tukaj nikoli ni obstajal sistem socialnih stanovanj. FOTO: Shutterstock

Grčija je še vedno država v razvoju, saj nosi sloves najmanj razvite države v EU. Lahko trdimo, da je na prehodu iz kmetijske v industrijsko – kmetijsko državo.

V obdobju od leta 1950 do 1979 je njeno gospodarstvo sicer doživelo izjemno hitro rast (6% letno), a se je nato ustavila in pojavili so se številni problemi, ki jih rešuje še danes.

Velik vpliv na gospodarstvo ima prav država, saj je v njeni lasti kar dve tretjini podjetij. Od leta 1981 je članica EU, evro (€) je uvedla leta 2002. Leta 2010 je bili zanjo prelomno, saj se je soočila z hudo dolžniško krizo, ki je povzročila začetek nemirov in protestov njenih prebivalcev, ki so rezultirali v zrušitvi takratne vlade. Po izvolitvi nove vlade v letu 2012, je prišlo do raznih političnih sprememb ter vzpona ekstremističnih skupin.

Aprila istega leta je bil obrambni minister obtožen prejemanja podkupnin. Največjo težavo predstavljata prav korupcija in visoka nezaposlenost (24,2%).
 
Včasih je kmetijski sektor predstavljal večino gospodarstva, v letu 2021 pa predstavlja zgolj 4%  BDP in zaposluje 11 % delovne sile. Storitveni sektor predstavlja 81 % BDP  in zaposluje 73 % delovne sile.  Industrijski sektor predstavlja 15 % BDP in zaposluje okoli 15,3 % delovne sile.



Grško gospodarstvo večinoma sloni na ladjarstvu, turizmu in storitvenem sektorju.
 
Kmetijstvo: glavna pridelka sta tobak in bombaž, sledijo jima agrumi, olive, grozdje, paradižnik, žita. Zlasti prevladuje drobna posest(kar 25% kmetij je manjših od 1 ha). V hribovitem svetu je samooskrbno, v ravninah tržno.

Živinoreja: zlasti v hribovju; prevladuje ovčereja

Ribištvo: ulov se zaradi preteklih čezmernih lovov zmanjšuje. Na leto se ulovi 198000 ton rib, kar pa ni velika številka, glede na velikost njihovih obal. Posebnost je nabiranje spužv v Egejskem morju.
 
Rudarstvo in energetika: veliko je rudnih nahajališč, največ je boksita, ki ga letno nakopljejo 1,88 milijonov ton. Poleg njega pa pridobivajo še cinkovo, svinčevo, nikljevo in kromovo rudo, bel marmor na Pentelikonu in zeleni marmor na Parosu. Slednja dva imata veliko vlogo pri izvozu. Tu sta še nafta, ki se jo pridobiva iz morskega dna v bližini otoka Thasos, ter lignit za uporabo termoelektrarn.
 
Pomorstvo: izrednega pomena, saj predstavlja kar 16% svetovnih pomorskih prevoznih zmogljivosti, kar jo uvršča na prvo v Evropi in peto mesto na svetu. Ima 3618 ladij, od tega jih je 80% registriranih pod drugo zastavo. 408 jih je namenjenih za prevoze med njenimi otoki, preostale so trgovske.
 
Industrija: najdemo jo predvsem v večjih mestih (Atene, Pirej, Solun in Patras). Njeni glavni segmenti so elektronika, transportna oprema, proizvodnja oblačil in gradbeništvo. V letu 2020 je zabeležila negativno rast v višini -3,5 %. Za letošnje leto 2021 je napovedana rast v višini 1,7 %, nato pa v letih 2022 in 2023 v višini 3,5 % in 2,2%.

Obnovljivi viri energije: Grčija ima ugodne podnebne razmere za proizvodnjo vetrne in sončne energije, a je kljub izjemno sončnemu podnebju močno odvisna od nafte in premoga. Na grškem trgu obnovljivih virov deluje več uveljavljenih domačih podjetij, ki imajo potrebno strokovno znanje za izvajanje projektov na tem področju.

Grška energetska družba Terna Energy ima v prihodnjih nekaj letih v načrtu za 250 milijonov evrov naložb v nove projekte obnovljive energije v državi. V obdobju do leta 2025 namerava družba postaviti še dodatne elektrarne, ki bodo zagotavljale približno 600 MW električne energije iz obnovljivih virov.

V letu 2020 se je proizvodnja energije iz obnovljivih virov povečala približno za 7,6 %,  v primerjavi z letom 2019 in dosegla 12,1 TWh, kljub zmanjšanju celotne proizvodnje električne energije v državi. Ta se je zaradi pandemije korona virusa v lanskem letu znižala iz 55 TWh v letu 2019 na 47,5 TWh v letu 2020.

Turizem: temelji   na   kulturno - zgodovinskih   znamenitostih ter  na   klimatsko –naravnih značilnostih. Velja za najpomembnejši segment storitvenega sektorja, saj predstavlja pomemben vir dohodka.

Grški turistični sektor je leta 2019 zabeležil močno rast in rekordno turistično sezono. Državo je obiskalo 34 milijonov turistov, sektor pa je v tem letu ustvaril 18 milijard evrov prihodkov.

Je atraktivna turistična destinacija, ki ima dobro razvito prometno infrastrukturo, z vedno večjim številom nizkocenovnih letalskih linij in visoko razvitim hotelirskim sektorjem.

Življenje v Grčiji je bilo do pred nekaj let sicer precej dražje kot v Sloveniji.Foto: Shutterstock
Življenje v Grčiji je bilo do pred nekaj let sicer precej dražje kot v Sloveniji.Foto: Shutterstock


Na večini destinacij prevladujejo neodvisna lokalna turistična podjetja, čeprav v priljubljene destinacije prihaja več mednarodno-uveljavljenih hotelskih verig in blagovnih znamk, ki se širijo predvsem v luksuznem segmentu. Koronakriza je močno prizadela tudi grški turistični sektor. Ta je lansko leto 2020 po ocenah podjetij dosegel le 20 % prihodov in prihodkov, glede na leto poprej.  
(Vir: Statistični urad Slovenije)

REGLED GOSPODARSKIH GIBANJ V GRČIJI

Izvoz: V letu 2019 je izvozila za 32,4 milijard evrov. Primanjkljaj pri blagovni menjavi je znašal -22,9 milijard evrov. 

Največ so v letu 2019 izvažali mineralna goriva, farmacevtske izdelke, stroje, aluminij ter plastiko.

Blagovna menjava z državami EU predstavlja 53 % celotnega grškega izvoza. Vodilni izvozni trg je Italija, kamor so v letu 2019 izvozili 10,8 % od celotnega izvoza. Sledijo Nemčija (6%), Turčija (6%), Ciper (6%) in Bolgarija in Libanon (4 %).

Uvoz: V letu 2019 je uvozila za 55,3 milijard evrov blaga. V ospredju so mineralna goriva, strojna oprema, električna in elektronska oprema, farmacevtski izdelki ter vozila. Delež uvoza iz držav EU predstavlja 51 %. Največ je v letu 2019 uvažala iz Nemčije (10,6 % od celotnega uvoza), Iraka (8%), Italije (8%), Kitajske (7%) in Rusije (8%).



Izvoz –uvoz blaga med leti 2017 – 2022:

EIU napoved
Glavne uvozne blagovne skupine 2019 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2019 % od celote
Mineralna goriva, olja 26,9 Mineralna goriva, olja 31,6
Stroji, jedrski reaktorji 7,1 Farmacevtski izdelki 5,7
Električna in elektronska oprema 5,6 Stroji, jedrski reaktorji 5,1
Farmacevtski izdelki 5,0 Aluminij in aluminijasti izdelki 5,0
Vozila 4,5 Plastika in plastični izdelki 3,5
       
 
Vodilni uvozni trgi 2019 % od celote Vodilni izvozni trgi 2019 % od celote
Nemčija 10,6 Italija 10,8
Irak 8,2 Nemčija 6,6
Italija 7,9 Turčija 5,8
Kitajska 7,3 Ciper 5,6
Rusija 7,3 Bolgarija 4,6
Slovenija (37. mesto) 0,4 Slovenija (18. mesto) 1,5
 
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) so v Grčiji v letu 2018  znašale 28,5 milijard evrov. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 11,8 %.

Celotne izhodne TNI Grčije so v letu 2018 znašale 16,2 milijard evrov, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala -7,8 %.

V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 22,8 milijard evrov. Glavna država vlagateljica je Italija, sledita pa ji Nemčija in ZDA. Največ investicij je na področju obnovljivih virov energije in transporta.

Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020 :
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
Enel Green Power 2.340,9
Enel Green Power & Sharp Solar Energy (ESSE) 726,0
Ryanair 675,4
Iberostar 390,6
Thomas Cook Group 279,5
Bank of Cyprus 247,5
Ziraat Bank 178,3


ZANIMIVOSTI – POSLOVNO SODELOVANJE MED GRČIJO IN SLOVENIJO:

Bilateralni sporazumi med Slovenijo in Grčijo:

Uredba o ratifikaciji sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Grčijo o vzpostavitvi diplomatskih odnosov
Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Grčije o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti (BGRIKZ)

Akt o nasledstvu sporazumov nekdanje Jugoslavije z Republiko Grčijo, ki naj ostanejo v veljavi med Republiko Slovenijo in Republiko Grčijo. (Vir: IUS-INFO - Register predpisov RS, december 2020.)

Sektorji, ki ponujajo priložnosti na grškem trgu so predvsem:
IKT: Priložnosti predstavljajo področja ERP sistemov, sistemov za upravljanje s človeškimi viri (HRMS), javnih sistemov e-javnih naročil, IT svetovanja, zunanjega izvajanja podatkovnih centrov in kibernetske varnosti.
Obnovljivi viri energije: Priložnosti na področju vetrne energije in geotermalna energije, medtem ko ima segment biomase in bio goriv enega največjih potencialov rasti.
Trg hrane in pijače: Grčija uvozi bistveno več hrane in pijač, kot jih izvozi. Izdelki z dobrim prodajnim potencialom so sir, meso, alkoholne pijače, ekološko pridelana živila, mlečni izdelki, sadje in sestavine brez GSO za domačo prehrambno industrijo, predvsem za sladoled in slaščice.

Slovenski izvoz v Grčijo v letu 2020 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR):
 
Delež EUR Skupina proizvodov
19 % 19.754 Električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodikcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke
15 % 15.017 Farmacevtski proizvodi
9 % 9.450 Kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume
6 % 6.596 Ekstrakti za strojenje ali barvanje, tanini in njihovi derivati, barve, pigmenti in druga barvila, pripravljena premazna sredstva in laki, kiti in druge tesnilne mase, tiskarske barve in črnila
5 % 5.405 Optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni medicinski ali kirurški instrumenti in aparati, njihovi deli in pribor

Slovenski uvoz iz Grčije v letu 2020 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR):
 
Delež EUR Skupina proizvodov
61 % 171.784 Mineralna goriva in olja, proizvodi njihove destilacije, bituminozne snovi in mineralni voski
15 % 43.255 Proizvodi kemične industrije ali podobnih industrij
4 % 11.916 Papir in karton, izdelki iz papirne mase, papirja ali kartona
3 % 8.932 Optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni medicinski ali kirurški instrumenti in aparati, njihovi deli in pribor
2 % 6.810 Obutev, gamaše in podobni izdelki, deli teh izdelkov
2 % 4.929 Električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodikcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke
   


Grčija je bila vedno zelo odprta in gostoljubna do tujcev, prav v začetku devetdesetih, ko se je svetu odprla Albanija, se je v Grčijo preselilo kar milijon Albancev, ki so se danes asimilirali in postali deli grške družbe.

A vrata so bila odprta, saj je še pred sirsko krizo bilo v Grčiji ogromno Pakistancev in prebivalcev Bangladeša, ki pretežno delajo v poljedelstvu. Grki z otokov seveda prebežnikom pomagajo, a jim nimajo ničesar za ponuditi, rešitve za to vprašanje ni na grških otokih.

Kupna moč in trženje: po gospodarski krizi so grški kupci temeljito spremenili svoje potrošniške navade in postali nadvse cenovno občutljivi. Glede na kupno moč so zmanjšali porabo in se osredotočili na najboljšo možno ceno, ugodne ponudbe in popuste.

Grški potrošniki si vse bolj prizadevajo podaljšati življenjsko dobo izdelkov s popravili in ne z nakupom novih. Vedno več se jih odloča za spletno nakupovanje, saj jim spletna trgovina ponuja možnosti primerjanja cen in izbiro izdelkov po nižjih stroških.
Distribucija: pri uvozu v Grčijo imajo veliko vlogo prodajni zastopniki in distributerji.

Distributerji poslujejo na debelo, ponekod pa tudi na drobno. Uvozniki imajo običajno sedež v Atenah, Pireju ali Solunu, ter podružnice, agente in trgovske potnike, ki pokrivajo preostalo državo. Ponekod se manjši uvozniki združijo v zadruge, a kljub temu težko konkurirajo tujim distribucijskim podjetjem, na katere ne vpliva pomanjkanje financiranja ali nadzor kapitala.

Supermarketi: prodaja v supermarketih se je v Grčiji v letu 2019 povečala za 2 % in dosegla 8,5 milijard evrov. 

Največji konkurent v tem segmentu je lokalno trgovsko podjetje Supermarkets Sklavenitis, ki je imelo v letu 2019 29 % tržni delež. Lidl širi svojo prodajno mrežo po državi, s posebnim poudarkom na turističnih destinacijah in otokih. Poleg ustanavljanja novih prodajnih mest so naložbe usmerjene tudi v namestitev pekarn v vseh prodajnih mestih.

Spletna prodaja: v letu 2019 presegla 2 milijard evrov. Po napovedih bo v prihodnjih petih letih rasla po 10,6 % povprečni letni stopnji. Povečana uporaba pametnih telefonov in spletnih aplikacij pa spodbuja tudi rast spletne trgovine preko mobilnih telefonov.

Ta je v Grčiji v letu 2019 zrasla za 23 % in dosegla 677 mio EUR, po napovedih naj bi v letu 2024 dosegla že 1,6 mlrd EUR. Največji konkurent v tem segmentu je Alfa-Beta Vassilopoulos, ki s svojo aplikacijo AB click2shop omogoča nakup hrane in pijače preko telefona.
Osnovna šola ima šest razredov, sledijo tri leta nižje in tri leta višje gimnazije. Po dvanajstih letih šolanja se opravi sprejemne izpite in se vpiše na fakulteto.

Šolnino določa vsaka šola posebej, nekatere imajo boljši sloves, druge slabši. Letna šolnina za enega otroka v osnovni šoli srednjega kakovostnega razreda se začne pri 7.000 evrih, vključno s šolskim avtobusom in nekaterimi dodatki, in znaša nekje do 13.000 evrov. Tudi fakultete obstajajo tako javne kot zasebne. Javne so dokaj dobre, ne sicer povsod, poleg tega je na njih razpisanih zelo malo mest, tako da skoraj polovica grških študentov študira v tujini ali na zasebnih univerzah.
Šolstvo je velik problem.

Če starši želijo za svojega otroka šolo, ki je videti približno tako kot v Sloveniji, morajo otroka vpisati v zasebno šolo. Javno šolstvo v Atenah je katastrofa. V Atenah je namreč videti tako, kot je bila videti slovenska osnovna šola pred 35 leti. Podobno velja za bolnišnice.

Za tiste, ki jih zanima učenje sodobne grščine obstaja precej šol, ki ponujajo tečaje za tujce. Večina teh je namenjenih angleško govorečim tečajnikom, za ostala je potrebno malo podrobneje raziskovanje ponudbe. Nekatere šole so v Atenah ali Solunu (zelo dobra je šola sodobnega grškega jezika na Aristotelovi univerze v Solunu), medtem ko je koncentracija ponudnikov precejšnja tudi v turističnih središčih, kot so obalna območja in otoki.

EU, norveški, švicarski in islandski državljani lahko delajo brez omejitev v Grčiji. Državljani večine držav, ki pa niso članice EU morajo za delo imeti določeno dokumentacijo - delovno vizo.

Minimalna bruto plača v Grčiji v letu 2021 znaša 758,33 EUR na mesec, povprečna bruto mesečna plača pa je v letu 2020 znašala 1.060 EUR.

Grčija je izjemno nesocialna država. Tukaj nikoli ni obstajal sistem socialnih stanovanj, v 40 - letni zgodovini so v celotnih Atenah zgradili le tri socialne soseske. Socialnega sistema dobesedno ni, tudi pomoči mladim družinam ni, nikoli je ni bilo. Odpuščeni delavci imajo pravico dobivati podporo zavoda za zaposlovanje šest ali devet mesecev, nato je pomoči konec, ljudje so prepuščeni sami sebi. V teh okoliščinah pogosto zelo prav pride razširjena grška družina.

Zanimivo je namreč, da ima skoraj vsaka grška družina za seboj vas, saj večina staršev srednje generacije, ki je danes stara med 30 in 40 let, prihaja s podeželja. Skoraj vsi imajo tako sorodnike na vasi in v teh časih velikokrat pride prav kakšen nasad oljk, nekaj njiv. Nekatere tako morajo zaradi nastalih razmer po 20 letih dela, spet finančno podpirati njihovi starši s svojimi pokojninami, ki pa so kar redne, a so se močno znižale in jih še vedno znižujejo.

Življenje v Grčiji je bilo do pred nekaj let sicer precej dražje kot v Sloveniji. Dohodki v Grčiji in Sloveniji so bili dolgo zelo podobni, morda je bilo za deset odstotkov odstopanja, a mnogo let je bilo življenje v Grčiji mnogo dražje kot v Sloveniji, sploh nepremičnine.

Danes so cene nepremičnin padle za več kot 50 odstotkov, tako da so realnejše, a kupcev dobesedno ni. Kreditov tako ali tako ni že nekaj let, saj zadnja tri leta ne moreš dobiti hipotekarnega kredita, pa tudi sicer je zelo malo ljudi sploh kreditno sposobnih.
Kljub krizi leta 2008, so po njej nekateri uspeli in sicer z zanimivimi start-upi, npr. uspešnimi restavracijami, ki so jih odprli ljudje, ki prej niso imeli zveze s tem poslom, a so se zanje odločili kot za nekakšen kombinat, v katerem so kuhali in prodajali hrano, in ker so bili uspešni, se je lokal počasi širil. Veliko je seveda iznajdljivosti, saj si morajo ljudje sami pomagati, če jim že
nihče drug ne.

Grčija ima potencial, predvsem v turizmu (morje, narava, odlično podnebje), zato velja, da bo ta sektor vedno cvetel, vse drugo pa je precej bolj težavno.

Grki še zdaleč niso len narod, je pa res, da je javnih uslužbencev preveč in veliko med njimi se jih na svojem delovnem mestu res ne izkaže. Vendar zasebni sektor zelo trdo dela, morda celo bolj  kot Slovenci, ki imamo običajno dobro mnenje o sebi in svoji delavnosti.
 

 

Več iz rubrike

Komentarji: