Odpiramo vrata tujine: potovanje v Grčijo (1/5)

V seriji prispevkov rubrike »Odpiramo vrata tujine«, predstavljamo prvi del o Grčiji.
Fotografija: Grčija je počitniški raj s veliko sonca, prelepimi plažami, kristalno čistim morjem in pestrim nočnim življenjem. Foto: Getty image
Odpri galerijo
Grčija je počitniški raj s veliko sonca, prelepimi plažami, kristalno čistim morjem in pestrim nočnim življenjem. Foto: Getty image

»Ellada mou!« oziroma »Obožujem Grčijo!

Uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia) je dom antičnih bogov, dežela neštetih otokov, z bogato zgodovino in ljudmi pravega mediteranskega značaja, ter predvsem država, ki je s svojo zgodovino in kulturo postavila temelje današnji zahodni civilizaciji.

Partenon v Atenah. Foto: REUTERS
Partenon v Atenah. Foto: REUTERS

Vinorodna območja, feta, olive, domovina Olimpijskih iger, Nie Vardalos, Mamma mie, Troje in zibelka gledališča, demokracije in filozofije.
Vse to je počitniški raj s veliko sonca, prelepimi plažami, kristalno čistim morjem in pestrim nočnim življenjem. V slikovito pokrajino vas domačini z obširno družino sprejmejo glasno, iskreno, nevsiljivo, v največji meri pa s širokim nasmehom. No, pa zaplešimo v ritmu sirtakija!


OSNOVNE ZNAČILNOSTI DRŽAVE:

Grčija je sredozemska država v jugovzhodni Evropi, na konici Balkanskega polotoka. Na kopnem meji na severozahodu na Albanijo, na severu na Republiko Severno Makedonijo in Bolgarijo ter na severovzhodu na Turčijo.

Na vzhodu jo zamejuje Egejsko morje, na zahodu Jonsko morje ter na jugu Sredozemsko morje. Ima najdaljšo obalo v Sredozemlju in sicer 11600 kilometrov in enajsto najdaljšo obalo na svetu z veliko otokov, od katerih je 227 naseljenih.

Grčija ponuja raznolikost tudi v sami geografski strukturi, saj ima tako obalo, otoke, vinorodna področja, gorska območja in gozdove. Reliefno jo lahko razdelimo na tri dele. Prvi je hribovit in gorat del na jugu Balkanskega polotoka, drugi je Peloponez, ki ga Korintski prekop loči od celine, tretjega pa predstavljajo grški otoki. Delimo jih na Jonske na zahodu, Egejske na vzhodu, ter na Kreto na jugu.

Najpomembnejše je Pindsko mlado nagubano gorovje na zahodu, kateremu večinoma pripada kar 80 % vsega ozemlja države. Tukaj se tudi nahaja najvišja točka države - skrivnostni Olimp, gora in bivališče grških bogov, visoka 2.917 m.

Razdeljena je na 5 regij:
·Atika: Kraji:Atene, Eleusina, Pirej, itd. Je regija Grčije v Egejskem morju in hkrati lokacija glavnega mesta Atene. Populacija te regije je 4 milijone ljudi.
·Peleponez: Kraji:Korint, Loutraki, itd. Peleponez je polotok v južni Grčiji. S celino je povezan s Korintskim kanalom. Peleponez je razdeljen še v 5 regij, in sicer Arcadia, Argolis, Corinthia, Laconia in Messenia
·Grški otoki: otoki Saronic zaliva, Kikladi, Dodekanezi, Rodos, Sporades otoki, vzhodni Egejski otoki, severni Egejski otoki, Jonski otoki. Grčija ima več kot 2000 otokov. Kreta je največji izmed njih.
·Kreta: Kraji:Heraklion, Hania, Sitia, Lerapetra, Malia, itd. Kreta je največji grški otok in 5. največji v Sredozemskem morju. Dolg je 260 km in širok 60 km. Ima populacijo 650.000 ljudi.
·Centralna Grčija in severna Grčija: Kraji: Solun, Larisa, Volos, Kavala, Lamia, itd. To je največja regija države, saj zaobjema 2/3 celotne države. Razdalje so dolge, vendar z zelo zanimivimi mesti za obisk.

Grčija (Zakintos Porto Roxa).foto:Blaz Samec/DELO
Grčija (Zakintos Porto Roxa).foto:Blaz Samec/DELO


Grčija ima kljub majhnosti precej pestro in raznoliko podnebje. Večina države ima prijetno mediteransko podnebje, za katerega so značilne mile zime in vroča poletja. Ponaša se s pretežno 7-mesečnim konstantno sončnim vremenom. Preostanek leta je v ospredju obdobje razmeroma hladnega, deževnega vremena, ki se običajno začne v novembru in traja do marca. Vročina doseže vrh v juliju in avgustu, zato se je takrat priporočljivo primerno zaščititi. Grki se običajno izogibajo najhujše vročine od 13h do 17h. Jonski otoki običajno prejmejo več letne količine dežja. Otoki v južnem Egejskem morju so najbolj sušna območja v Grčiji. Poleg mediteranskega ima tudi alpsko in kontinentalno podnebje. Alpsko podnebje je prisotno v goratih predelih v notranjosti države, kontinentalno pa v notranjosti severno osrednjega in severovzhodnega dela države.

Najbolj primeren čas za obisk je v obdobju od aprila do oktobra. Turistična ponudba je takrat na vrhuncu. Prav tako je vreme najbolj primerno za poletna uživanja. Če pa se želite izogniti vročini in gneči, pa je najprimernejši čas obiska v izven turistične sezone, od novembra do februarja.

Gozdovi, ki so že od nekdaj preraščali hribovje, so bili večinoma uničeni že v antiki. Danes močno prevladuje makija. Rastje je bujno mediteransko - oljke, agrumi, vinska trta, različna zelenjava, sadje, mediteranske začimbe. Pogosto je prisotna erozija prsti.

Dežela ni velika, saj njena skupna površina meri  131.957 km2 in ni gosto naseljena, saj ima zgolj 10,4 milijonov prebivalcev, a je vsekakor ena najbolj razgibanih na svetu. 94% prebivalcev Grčije je Grkov, 4 % Albancev in 2 % drugih, od tega jih je 81 -90 % pravoslavne vere,  2 % muslimanov in  4-15 % ateistov.

Večina jih živi v mestih, nekoliko manj na podeželju. Uradni nacionalni jezike je grščina, dobro znajo tudi angleščino za potrebe turizma. Valuta je evro (EUR). Mednarodna oznaka je GR/GRC. Himna se imenuje Ύμνος εις την Ελευθερίαν, geslo pa »Svoboda ali smrt«, domena .gr,  klicna številka pa se glasi +30 , medtem, ko je številka za nujno pomoč 100 (policija) in 166 (reševalci). Po srednje evropskem časovnem pasu so eno uro pred Slovenijo.

Glavno in največje mesto so Atene  ki ležijo na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije. To je toplo, prijazno mediteransko mesto, s približno 3 milijoni prebivalcev, kjer je vsak kamen na naši poti del grške zgodovine.

Antične Atene so sčasoma postale močna mestna država, skupaj z razvojem pristanišča v sosednjem Pireju. Atene so res ogromno mesto in v njem so se nekatera območja spremenila v popolni geto.

Ta svetovljanska metropola je danes središče gospodarskega, finančnega, industrijskega, političnega in kulturnega življenja ter hram demokracije. Leta 2012 so zasedale 39. najpremožnejše mesto po kupni moči svojih prebivalcev in po raziskavi UBS in 77. mesto med najdražjimi mesti na svetu. Kupna moč atenskega prebivalstva pa se je od velike dolžnike krize leta 2014 precej poslabšala.  



Veliko obiskovalcev, ki prvič obišče Grčijo je precej presenečenih nad tem, kako drugačna in raznolika je, glede na njihove predstave o njej. Grčija ni le država polna antičnih artefaktov, temveč je država regionalnih in arhitekturnih razlik. Obiskovalci bodo našli tako antične ostanke, kot tudi ostanke neoklasicizma v mestih, kot so Ermoupolis in Napflion, otomanski vpliv v zgradbah v Greveni in Kozani ter pastelno obarvane baročne hiše na Krfu. Ponaša se z bogato in dolgo zgodovino. Samo grščina obstaja že več kot 4000 let.

PRVE CIVILIZACIJE - Prvi prebivalci Grčije so se imenovali Pelazgijani. Ni veliko znanega o njih, vendar je verjeti, da so bili to primitivni ljudje. Minojci so poznali pisan jezik (pisavo), ki pa še vedno ostaja trd oreh za sodobne arheologe. Le-ta je še vedno eden najbolj zanimivih in skrivnostnih zgodovinskih misterijev in izvrstna povezava do nam znane moderne civilizacije.

TEMNA DOBA - Grško govoreči indo-evropski narodi so prispeli v Grčijo nekje na severu okoli 1700 pr. n.št. in so počasi prodirali čez celotno državo od severa pa vse tja do Krete, kot tudi na zahodno obalo Male Azije (sedanja Turčija). Njihov prihod je najverjetneje razlog za konec Kikladske in Minojske civilizacije in je prinesel v deželo obdobje tako imenovane temne dobe antične Grčije. Mnogi antični Grki so živeli od morja, kakor tudi še dandanes. Specializirali so se za ribiče, mornarje in trgovce. Morje je zelo oblikovalo grško civilizacijo skozi vrsto let.

KLASIČNA GRČIJA - Vzpon grških mestnih državic se je pojavil v obdobju od 1200 pr.n.št. do 800 pr.n.št. in je hkrati tudi napovedal t.i. Zlato dobo Grčije, ki je trajala precej stoletij in je spodbudila mnogo znanstvenih, arhitekturnih, političnih, ekonomskih, umetniških in literarnih dosežkov. Atene, Šparta, Korint in Tebe so bile najpomembnejše mestne državice. Atene so bile izmed vseh tudi najprestižnejše. Grške naselbine so bile ustanovljene tudi v južni Italiji in drugih obalnih območjih Mediterana, ki so postale del grških kolonij.

HELENISTIČNA IN RIMSKA DOBA - Središče grške civilizacije se je premaknilo v IV. Stoletju pr. n. št., in sicer od južne Grčije v severno Grčijo. Makedonsko kraljestvo pod vodstvom Aleksandra Velikega je osvojilo celotno Grčijo in se raztezalo na vzhod z namenom širjenja imperija. Po smrti Aleksandra Velikega je imperij izgubil moč in slavo in bil na koncu poražen s strani Rimljanov.

KRŠČANSTVO IN BIZANTINSKI IMPERIJ - Krščanstvo je prišlo v Grčijo nekje v času I.stoletja n.št. in se je sčasoma razširilo skozi celotno območje Grčije in Rimskega imperija. V IV. stoletju n.št. je rimski cesar Konstantin Veliki legaliziral krščansko vero in jo določil za državno in imperialno religijo. Prestolnica imperija je postalo mesto Konstantinopel (današnji Istanbul). Notranje delitve so povzročile razpad rimskega imperija na dve polovici-zahodno in vzhodno. Zahodni del je bil sčasoma premagan s strani vsiljivcev iz severne Evrope, medtem ko je vzhodni del preživel in se razvijal še tisočletje kot bizantinski imperij s prestolnico Konstantinopel.

Santorini. Foto: REUTERS/
Santorini. Foto: REUTERS/


SREDNJEVEŠKA GRČIJA - Bizantinski imperij je dominiral v grški srednjeveški zgodovini, ki se vrti okrog krščanstva, grškega jezika, civilizacije in rimskega prava. Grčija je bila v tem času močna velesila, ki se je ukvarjala s trgovino, politiko in širjenjem krščanstva. Imperij je v času križarskih vojn sodeloval z Rimom proti Muslimanom. Vendar pa je v XIII. stoletju Konstantinopel postal oplenjeno in posledično oslabljeno mesto. To so izkoristili različni vsiljivci, ki so z vpadi zasedli različne dele Grčije.

OTOMANSKO CESARSTVO - Z osvojitvijo Konstantinopla je Grčija postala del otomanskega turškega cesarstva, a z močno težnjo po ohranitvi grško govoreče krščanske kulture. Vendar je veliko Grkov takrat vseeno pobegnilo iz države, ki so nato vzpostavili grške skupnosti drugje v Evropi-te so kasneje vplivale na grško revolucijo.

RAZSVETLJENSTVO IN REVOLUCIJA - Italijanski mestni državici Genova in Benetke sta tekmovali z otomanskimi Turki za prevlado in nadzor različnih področjih Grčije. Uspeli sta osvojiti različne otoke in obalna območja in s tem vnesli gibanja kot so renesansa in kasneje razsvetljenstvo. V XVIII. stoletju je razsvetljenstvo tako v beneško-genovskem območju kot tudi v grških skupnosti v tujini pripeljalo do prebujenja med uglednimi Grki in dala povod za neodvisno, združeno in suvereno grško državo. Grška revolucija je izbruhnila 25.3.1821 in je postala začetek dolge vojne za neodvisnost od turške oblasti.

OD XIX. STOLETJA DO DANES - Grčija je končno dosegla neodvisnost od Otomanskega imperija leta 1829. Nekaj časa je bila republika, preden je zaradi evropskih teženj postala monarhija. Med 1. svetovno vojno je Grčija sodelovala z zavezniki. V 2. svetovni vojni pa je razglasila nevtralnost, vendar je bila vseeno napadena s strani italijanskih okupatorjev leta 1941.

Grške sile so uspešno pregnale italijanske okupatorje iz grškega ozemlja, vendar je le-tem prišla na pomoč nemška vojska in tako so skupno okupirali državo do končne osvoboditve ob koncu vojne. Kmalu po tem je izbruhnila državljanska vojna med komunističnimi uporniki in rojalisti, katere uporniki so bili kasneje poraženi. Vse to je povzročilo razkol v državi in posledično pobeg marsikaterega Grka iz države v upanju na boljše življenje v tujini.

Grčija se je pridružila NATU leta 1952, sledila je hitra gospodarska rast in različne družbene spremembe. Leta 1967 je desničarska vojaška diktatura je izvedla vojaški udar, ki je nato razpustila vse politične stranke in prisilila mnogo uglednih Grkov v izgnanstvo-med drugim tudi kraljevo družino. Demokracija se zopet ustali leta 1974, kjer z referendumom ukinijo monarhijo in ustvarijo parlamentarno republiko.

Grčija je vstopila v evropsko skupnost že leta 1981. Do začetka XXI. stoletja je a postala turistična država z visoko ekonomsko rastjo z mnogoterimi investicijami, podjetništvom, trgovanjem in pomočjo EU. Grčija je tako bila v začetku XXI. stoletja stabilna država. Precejšnja težava, s katero se že zadnjih 30 let ukvarja, pa so imigranti. Prihajajo iz različnih delov sveta in so največkrat v državi ilegalno. Svojo toleranco so Grki želeli pokazati med drugim tudi z uspešno izpeljanimi poletnimi olimpijskimi igrami v Atenah leta 2004.

V zadnjem času pa je svet priča hudi recesiji tudi v Grčiji, kjer je zaradi dolžniške krize, visoke brezposelnosti, birokratske korupcije in revščine na ulicah precej protestnikov in pesimizma. Posledica tega je tudi porast pojava različnih ekstremističnih skupin-tudi političnih.

Pravni red Grčije temelji na ustavi iz leta 1975. Po političnem sistemu je demokratična republika z razvitim gospodarstvom in  visokim standardom življenja. Zakonodajno oblast izvaja enodomni parlament (Vouli in šteje 300 članov, ki so izvoljeni za obdobje največ štirih let).

Grcija Zakintos 15.08.2011 - Laganas.foto:Blaz Samec/DELO
Grcija Zakintos 15.08.2011 - Laganas.foto:Blaz Samec/DELO

Zadnje parlamentarne volitve so bile leta 2019. Državo vodi Katerina Sakellaropoulou, bivša sodnica, ki je bila izvoljena 22. januarja 2020. Je brez izvršilnih pooblastil in je izvoljena v petletni mandat.

Grčija je polnopravna članica EU  od 1.januarja 1981, vendar vzdržuje določene omejitve pri trgovanju predvsem s kmetijskimi proizvodi, ki pa veljajo le za države izven EU. Kot polnopravna članica EU sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Včlanjena je tudi v OECD in WTO. Članica Schengenskega območja je postala 21. decembra 2007. Nazadnje je Svetu EU predsedovala leta 2014.

(Vir: EIU; Factiva, februar 2021)
 
 

Več iz rubrike

Komentarji: