Odpiramo vrata tujine: Mehika – doing business (2/5)

Mehika spada med 15 največjih svetovnih gospodarstev in je drugo največje gospodarstvo v Latinski Ameriki. Država je zelo odvisna od ZDA, kamor izvaža 80 % svojih izdelkov in storitev.

Njeno gospodarstvo je raznoliko in vključuje visokotehnološke industrije, proizvodnjo nafte, izkoriščanje mineralov in različne proizvodne dejavnosti. V letu 2019 je industrijska proizvodnja v sicer upadla za 1,7 %, a je bil za leto  2020  napovedan 9,5 % upad, za letošnje leto 1,4 % upad industrijske proizvodnje. Ta naj bi v letu 2022 dosegla ponovno rast v višini 1,9 %.

Mehika je bila predvsem kmetijska dežela, ki je skušala svoje težave z nezaposlenostjo rešiti s hitro industrializacijo. Zaradi hitre rasti prebivalstva pa ji to ni povsem uspelo. Pred leti so z Združenimi državami in Kanado vstopili v Severnoameriški prostotrgovinski sporazum. Kljub prizadevanjem po industrializaciji, je kmetijstvo še vedno zelo pomembno, saj pridelujejo zlasti sladkorni trst, kavo, koruzo, itd., problem predstavlja nerodovitnost in izsušenost zemlje, kar rešujejo z namakanjem. Zaradi bogastva z vodami je pomembno tudi ribištvo. Industrija je zelo raznolika.

Gospodarstvo Mehike je v letu 2002 doseglo približno 640 milijard ameriških dolarjev in s tem doseglo 10. mesto na svetovni lestvici. Trenutno zaseda 8 mesto po izvozu, na svetu.

Leta 1990 je bilo to gospodarstvo močno deregulirano in privatizirano. Prevlada zasebnih podjetij in privatizacija železnic, pristanišč in letališč se še zmeraj povečujejo, a lahko trdimo, da se tudi to bliža svojemu koncu, kot tudi nadaljnja privatizacija bank. Liberalizacija energetskega sektorja se nadaljuje. V telekomunikacijah in petrokemični industriji so reforme še vedno v teku. »Industrija Maquiladorja« (sestavljalnice) je okrepila svoj položaj v mehiškem gospodarstvu in v glavnem prevladuje v tekstilni industriji.

Kmetijski sektor predstavlja 4 % BDP in zaposluje 12,9 % aktivnega prebivalstva. Storitveni sektor predstavlja 64 % BDP in zaposluje 61,2 % delovne sile. Industrijski sektor predstavlja 32 % BDP in zaposluje 25,9 % delovne sile. 

Najbolj perspektivni so visokotehnološki, informacijski in razvojni segmenti, katerih rast spodbuja visoko izobražena delovna sila in nizki operativni stroški. Visoko rast dosegata tudi segmenta zdravstvenih storitev in turizem.

Kmetijstvo: Mehika sodi med največje svetovne proizvajalke kave, sladkorja, koruze, pomaranč, avokada, limet, pšenice, soje, riža, fižola, paradižnika ter izdelkov iz lesa.

Živinoreja: govedina, perutnina, mlečni izdelki, volna

Ribištvo: podvodni ribolov (Mahimahi, Kingfish in Wahoo). Mehiška vlada je leta 2017 razglasila območje v velikosti 150.000 kvadratnih kilometrov okoli skupine vulkanskih otokov za morski rezervat. S tem je želela obnoviti populacijo morskih živali, ki jih je prizadel komercialni ribolov. Ukrep vlade pomeni, da je sedaj ribarjenje prepovedano, območje nadzira mornarica. V letu 2018 pa je Unesco območje celo uvrstila na seznam svetovne dediščine.

Rudarstvo: Mehika je med vodilnimi svetovnimi proizvajalci številnih mineralov, vključno s srebrom, fluoritom, cinkom in živim srebrom. Poleg tega ima velike rezerve nafte in plina. Je peta največja svetovna proizvajalka nafte, mehiška naftna družba PEMEX pa je drugo največje podjetje v Latinski Ameriki.



Gradbeništvo: zaradi velikih naložb v nepremičnine je zelo dinamičen gradbeni segment gradbeni material.

Avtomobilska industrija: Mehika je tudi ena od desetih največjih proizvajalk avtomobilov na svetu. Mehiška proizvodnja avtomobilov je v obdobju 2015-2019 upadala po 0,6 % povprečni letni stopnji in v letu 2019 dosegla vrednost 17,1 mlrd EUR. Obseg mehiške proizvodnje avtomobilov se je v obdobju 2015-2019 zmanjševal po 6,4 % povprečni letni stopnji in v letu 2019 dosegel 1.511.200 enot. Po napovedih naj bi se obseg proizvodnje avtomobilov v obdobju 2020-2024 povečeval po 0,7 % povprečni letni stopnji in v letu 2024 dosegel 1.567.100 enot.
 
Strojno - kmetijska industrija: Mehika ima obsežno obdelano kmetijsko površino in naraščajoči kmetijski sektor, kar spodbuja vse večjo uporabo sodobne kmetijske opreme. Sadilni stroji na primer omogočajo kmetom, da sejejo z manj delovne sile in pri tem zagotavljajo večjo natančnost. Traktorje in kombajne pogosto uporabljajo v celotni regiji in povpraševanje po njih hitro raste. Sorazmerno krajši rok uporabnosti strojev na tem trgu in povečevanje števila lastnikov strojev, pospešujeta hitro rast trga. V ospredju sta zlasti proizvodnja traktorjev in kombajnov. Podjetje AGCO je eden največjih proizvajalcev kombajnov v Mehiki, sledi pa mu podjetje John Deere.

Ostalo: alkoholne pijače (vino, tekila), tobak, kemikalije, železo in jeklo, tekstil, oblačila, potrošniške dobrine, turizem.
 

Pregled gospodarskih gibanj v Mehiki

Izvoz: Mehika je trenutno uvrščena na 8.mesto po izvozu lastnih produktov na svetu. V letu 2019 je izvoz blaga znašal 412,1 mlrd EUR. V letu 2019 je Mehika največ izvažala na trg ZDA, 76 % od skupnega izvoza. Sledijo Kanada, Nemčija, Kitajska in Tajvan. Največ so izvozili vozil, električne in elektronske opreme, strojev in mineralnih goriv ter optične, tehnične in medicinske opreme.

Uvoz: V letu 2019 je uvoz blaga znašal pa 407 mlrd EUR. Presežek v blagovni menjavi je znašal 5,1 mlrd EUR. Uvoza je bilo v letu 2019 največ iz ZDA, kar 44,1 % od skupnega uvoza. Sledijo Kitajska, Nemčija, Južna Koreja in Japonska. Največ so uvažali električno, elektronsko in strojno opremo, vozila, mineralna goriva ter plastiko.


(*) EIU napoved
 

Glavne uvozne blagovne skupine 2019	% od celote	Glavne izvozne blagovne skupine 2019	% od celote
Električna in elektronska oprema	20,3	Vozila	25,7
Stroji, jedrski reaktorji	16,5	Električna in elektronska oprema	17,1
Vozila	10,8	Stroji, jedrski reaktorji	17,1
Mineralna goriva, olja	8,8	Mineralna goriva, olja	5,6
Plastika in plastični izdelki	5,3	Optična, tehn. in medic. oprema	4,2

 

Vodilni uvozni trgi 2019	% od celote	Vodilni izvozni trgi 2019	% od celote
ZDA	44,1	ZDA	76,0
Kitajska	17,8	Kanada	3,0
Nemčija	3,8	Nemčija	1,5
Južna Koreja	3,8	Kitajska	1,5
Japonska	3,8	Tajvan	1,4
Slovenija (62. mesto)	<0,1	Slovenija (89. mesto)	<0,1

Vir: Factiva; ITC, junij 2020.
 
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) so v Mehiki so v letu 2018 znašale 411,7 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 1,1 %. Celotne izhodne TNI Mehike so v letu 2018 znašale 129,3 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 1,7 %.

V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 335,9 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Španija in Nemčija. Največ investicij je na področju avtomobilskih delov in transporta.

Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020:  
 

Podjetje	Obseg investicij (v mio EUR)
Ford	10.238,8
General Motors (GM)	6.052,0
Iberdrola	5.708,1
IEnova (Sempra Mexico)	1.710,0
Nestle	1.669,4
DHL Express	1.612,3
NH Hotels (NH Hoteles)	1.359,0

Vir: FDI Intelligence, september 2020.
 

Zanimivosti – poslovno sodelovanje med Mehiko in Slovenijo

Bilateralni sporazumi med Slovenijo in Mehiko:

• Uredba o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih držav Mehike o vzpostavitvi diplomatskih odnosov
• Zakon o ratifikaciji Sporazuma o sodelovanju v izobraževanju in kulturi med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih mehiških držav (BMEIK)

Vir: IUS-INFO - Register predpisov RS, december 2020.

​
  Avtomobilske komponente: uveljavljeni proizvajalci avtomobilov na mehiškem trgu so Audi, Baic Group, FCA Group, Ford, General Motors, Honda, Kia, Mazda, Nissan, Toyota in Volkswagen. Proizvodnja Mercedes Benza je v partnerstvu s podjetjem Nissan- Daimler. Hyundai proizvaja preko svojega partnerja Kia, BMW pa gradi tovarno v San Luis Potosi. Ta podjetja skupaj proizvajajo več kot 40 blagovnih znamk in 500 modelov.

Kozmetični izdelki: Mehika se uvršča med 10 največjih svetovnih trgov za kozmetiko in izdelke za osebno nego. Zaradi široke ponudbe različnih domačih in uvoženih blagovnih znamk poraba kozmetike v Mehiki v zadnjih 15 letih nenehno raste. Največje povpraševanje na trgu je po derma-kozmetičnih izdelkih, ki jih tradicionalno prodajajo prek dermatoloških lekarn, izdelkih za zaščito proti soncu, moški kozmetiki in po ekoloških ter okolju prijaznih.

IKT sektor: Glavne priložnosti so v sektorjih, ki intenzivno uporabljajo IT, vključno s proizvodnjo, prevozom, varnostjo, energijo, maloprodajo in finančnimi storitvami. Večina vladnih agencij in podjetij išče ponudnike IT storitev, ki lahko v najemno pogodbo vključijo rešitve na ključ. Rešitve, ki temeljijo na oblaku, so vse bolj iskane med malimi in srednje velikimi podjetji, ki v teh rešitvah najdejo možnosti za povečanje svoje konkurenčnosti in uskladitev svojih IT zmogljivosti s potrebami večjih partnerjev in kupcev.

Ostale perspektivne sektorje predstavljajo še plastika in plastični izdelki, farmacevtski izdelki ter medicinska in telekomunikacijska oprema.



Na hitro rastočem mehiškem trgu kmetijskih strojev poskušajo podjetja konkurirati pri kakovosti in promociji izdelkov, hkrati pa so osredotočena tudi na druge strateške poteze, da bi si pridobila čim večji tržni delež.

Naraščajoč trend skupne rabe avtomobilov (car-sharing), zlasti med mlajšo populacijo družbe, je do neke mere zmanjšal povpraševanje po avtomobilih. V Mehiki raste priljubljenost podjetij Carrot in Carpool, ki ponujata tovrstne storitve.

Slovenski izvoz v Mehiko v letu 2020 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR):

Delež	EUR	Skupina proizvodov
30 %	18.060	Električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke
10 %	5.778	Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave, njihovi deli
7 %	4.290	Plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas, kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume
6 %	3.665	Vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor
5 %	3.268	Aluminij in aluminijasti izdelki
5 %	3.166	Les in lesni izdelki, lesno oglje

 
Slovenski uvoz iz Mehike v letu 2020 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR):

Delež	EUR	Skupina proizvodov
25 %	2.611	Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave, njihovi deli
20 %	2.049	Razni proizvodi kemijske industrije
13 %	1.340	Električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke
12 %	1.244	Plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas, kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume
10 %	1.022	Organski kemijski proizvodi
6 %	621	Vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor

Vir: Statistični urad RS, marec 2021.
 
Največji delež prebivalstva je zaposlen v kmetijstvu. Vesoljski segment je močno v porastu, zahvaljujoč razvoju grozda v mestu Queretaro in prisotnosti skoraj 190 podjetij, ki skupaj zaposlujejo 30.000 ljudi. 

V letu 2021 se je minimalna plača medletno povečala za 15 % na 141,70 MXN ali 5,9 EUR na dan. Povprečna bruto dnevna plača pa je konec leta 2020 znašala 408,01 MXN ali približno 16,94 EUR.

Mehika ima veliko socialnih težav. Vendar je tujcem tukaj veliko lažje kot Mehičanom, ki so sicer zelo rasistično usmerjeni. Veliko je tujcev, ki so zares uspešni. Sploh nas Evropejce zelo cenijo. Kot nazoren dokaz naj omenimo, da je Slovenec opravljal delo v Playi del Carmen, kjer je bila njegova plača občutno višja od plače sodelavca, ki je bil Mehičan in je delal popolnoma enako število ur ter opravljal iste dejavnosti kot on. Slovencu so ponudili boljše stanovanje (večji prostori, klimatska naprava …). Morda cenijo tudi to, da smo Evropejci točni, zanesljivi in predvsem delavni. Pravzaprav bi lahko rekli, da obstaja nekakšna lestvica, kjer smo Evropejci na vrhu, Američani in Kanadčani nekako na drugem mestu, Brazilci in Argentinci pa na tretjem. Šele za vsemi temi se znajdejo Mehičani, nato pa prebivalci iz Srednje Amerike (Gvatemala, Honduras …), ki pa so večinoma res nezaželeni.


V zelo velikih primerih si gospodinje s podeželja in iz revnejših vasi iščejo delo in kruh v mestu, kjer običajno delajo kot gospodinje, kar pomeni, da opravljajo preprosta gospodinjska dela. Obstajata dve vrsti gospodinj; prve imajo stalno prebivališče v hiši, kjer delo opravljajo, te so praviloma dražje, druge pa so takšne, ki so samo za določen čas navzoče pri družini oziroma v hiši, opravijo vsakodnevna opravila ter se vrnejo na svoj dom, običajno v predmestje.