Odpiramo vrata tujine: Mehika – doing business (1/5)

V seriji prispevkov rubrike »Odpiramo vrata tujine«, predstavljamo Mehiko. V celoti bo Mehika predstavljena do petka.
Fotografija: Navijač na nogometni tekmi v Mehiki. Foto: REUTERS/Henry Romero
Odpri galerijo
Navijač na nogometni tekmi v Mehiki. Foto: REUTERS/Henry Romero

Združene mehiške države, krajše Mehika, v španščini México, ali pa celo po njihovem alternativnem črkovanju - Méjico. Obmorska država, ki zaseda sedmo mesto na seznamu najprimernejših destinacij sveta, je bogata s karbonatnimi kamninami, pikantno hrano in spektakularno arhitekturo.



Zibelka srednjeameriških civilizacij Majev in Aztekov, zasneženih vulkanov, rajskih plaž Cancuna in zabavišč Acapulca, Esmeralde ter osnovnega znanja španskega jezika vseh mladih. Tu ne boste našli samo pikantne hrane, sombrerov in »mariachijev«, ampak tudi mogočne piramide v osrčju deževnega gozda ter slovensko društvo.


Osnovne značilnosti


Mehika je velika obmorska država v Srednji Ameriki. Na severu meji na Združene države Amerike, na jugovzhodnem delu na Gvatemalo in Belize, na zahodu se dotika Pacifika, na vzhodu Mehiškega zaliva in Karibskega morja. Ima šest tisoč kilometrov dolgo obalo, ki zajema Mehiški zaliv, Karibsko morje in Tihi ocean.
Sestavljena je iz različnih reliefnih enot, ki so podnebno različne.

Na severozahodu se razteza Kalifornijski polotok, ki ima zaradi bližnjega hladnega morskega toka puščavsko podnebje ter polpuščavsko ter puščavsko rastlinstvo. Velik del severne in osrednje Mehike obsega Mehiška planota, ki jo na vzhodu in zahodu obdajata gozdnati gorovji - Vzhodna  in  Zahodna Sierra Madre (tukaj se nahaja najvišja točka v državi in sicer vrh Cerro San Rafael - 3710 m), ki se srečata v pokrajini La Junta, na jugozahodu.

V tej pokrajini se nahaja pogorje Sierra Madre del Sur, ki vsebuje najvišje vrhove Mehike. Centralna ravnina se spusti od zahoda do vzhoda in od juga, kjer višina planote variira od 1.830 do 2.440 metrov nadmorske višine, do severa, kjer je višina planote le še nekaj metrov nad tisoč.

Glasbeniki in plesalci iz Peruja, Mehike, Nemčije in Slovenije popestril prvi inkovski praznik Sonca v Pachamama centru v Slovenskih Goricah/* [avtor:Bakal Oste]
Glasbeniki in plesalci iz Peruja, Mehike, Nemčije in Slovenije popestril prvi inkovski praznik Sonca v Pachamama centru v Slovenskih Goricah/* [avtor:Bakal Oste]
Dve večji dolini tvorita opazno depresijo v planoti, to sta Bolsón de Mapimí na severu in dolina Mexico, ali Anáhuac, v centralnem delu dežele.

Največji mehiški reki sta Balsas, ki je dolga 771 km in teče v Tihi ocean in Usumacinta (mehiški del 602 km, skupaj z gvatemalskim 970 km), ki teče v Mehiški zaliv in je v dolžini 480 km plovna. Druge reke so še Rio Grande de Santiago, Grijalva, Motagua, reka Ulua in Hondo. Največje sladkovodno jezero je Chapala s 1112 km².

Osrednji deli višavja imajo zaradi gorskih pregrad, ki zaustavljajo vlažne pasate z vzhoda, puščavsko podnebje. Južno od Mehiške planote je Prečno vulkansko gorovje, ki predstavlja geološko mejo med Severno in Srednjo Ameriko. Gorovje je nastalo kot posledica stika tektonskih plošč. Potresi, mirujoči in delujoči vulkani (Orizaba, Popocatepetl) so dokaz, da je območje tektonsko dejavno.
 

Razdelitev države


Dežela je upravno razdeljena na 31 zveznih držav (špansko estados) in Mehiško zvezno okrožje (Distrito Federal), ki obsega glavno mesto, Ciudad de México. Države so razdeljene v skupaj 2400 občin, zvezno okrožje pa na 16  t.i. »delegaciones«. Državam načeljujejo guvernerji.
 
Zvezna država Glavno mesto Ustanovljena Prebivalstvo Površina
Aguascalientes Aguascalientes 1835 1.133.137 5.625 km2
Baja California Mexicali 1952 3.122.408 71.546 km2
Baja California La Paz 1974 558.425 73.943 km2
Campeche San Francisco de Campeche 1857 791.322 57.727 km2
Chiapas Tuxtla Gutiérrez 1824 4.483.886 73.681 km2
Chihuahua Chihuahua 1824 3.376.062 247.487 km2
Coahuila Saltillo 1824 2.615.574 151.445 km2
Colima Colima 1857 597.043 5.627 km2
Distrito Federal Ciudad de Mexico 1824 8.839.361 1.479 km2
Durango Victoria de Durango 1824 1.547.597 123.367 km2
Guanajuato Guanajuato 1824 5.033.276 30.621 km2
Guerrero Chilpancingo de los Bravo 1849 3.143.292 63.794 km2
Hidalgo Pachuca de Soto 1869 2.415.461 20.856 km2
Jalisco Guadalajara 1824 6.989.304 78.630 km2
México Toluca 1824 14.739.060 22.333 km2
Michoacán Morelia 1824 3.971.225 58.667 km2
Morelos Cuernavaca 1869 1.668.343 4.892 km2
Nayarit Tepic 1917 968.257 27.862 km2
Nuevo León Monterrey 1824 4.420.909 64.203 km2
Oaxaca Oaxaca de Juárez 1824 3.551.710 93.343 km2
Puebla Puebla de Zaragoza 1824 5.624.104 34.251 km2
Querétaro Santiago de Querétaro 1824 1.705.267 11.658 km2
Quintana Roo Chetumal 1974 1.290.323 42.535 km2
San Luis Potosí San Luis Potosí 1824 2.479.450 61.165 km2
Sinaloa Culiacán Rosales 1831 2.650.499 57.331 km2
Sonora Hermosillo 1831 2.499.263 184.946 km2
Tabasco Villahermosa 1824 2.045.294 24.747 km2
Tamaulipas Ciudad Victoria 1824 3.174.134 80.148 km2
Tlaxcala Tlaxcala de Xicohténcatl 1857 1.127.331 3.997 km2
Veracruz Xalapa-Enríquez 1824 7.270.413 71.856 km2
Yucatán Mérida 1824 1.909.965 39.671 km2
Zacatecas Zacatecas 1824 1.380.633 75.416 km2

 

Deli se na 5 enot:
  • Baja California:
Kraji: Tijuana...
  • Severna Mehika:
Kraji: Monterrey, Ciudad Juarez, Mazatlan...
  • The Bajio:
Kraji: Leon, San Luis Potosi, Queretaro..
  • Centralna Mehika:
Kraji: Ciudad de Mexico, Puebla, Cuarnavaca, Toluca...
  • Polotok Yucatan:
Kraji: Cancun, Merida... Tukaj prevladujejo karbonatne kamnine, zato so nastali kraški pojavi. Naravno rastlinstvo je tropski deževni gozd.
  • Obala Pacifika:
Kraji: Guadalajara, Acapulco, Puerto Vallarta...
Vreme v Mehiki je raznoliko, tako kot njena geografska podoba. Obalna območja so topla skozi celo leto, vendar pa v nekaterih mesecih zelo deževna. Podnebje v Ciudad de Mexico je prijetno celo leto, saj ni ne pretoplo in ne premrzlo, a kljub temu so v nekaterih severnih državah (Monterrey, Chihuahua) značilna zelo vroča poletja in izredno hladne zime. Preden se odpravite na plažo, se prepričajte, da ni ravno takrat sezona orkanov.
 

Kdaj v Mehiko?


Najbolj ustrezen čas obiska je pomlad ali zgodnje poletje, ko temperature še niso tako visoke (od februarja do junija) in še ni deževnega obdobja. Povprečna temperatura od novembra do maja se giblje od 20 do 25 stopinj celzija. Od junija do oktobra pade največ padavin ta čas so temperature ob morju med 25 do 30 stopinjami celzija.

Mehika ima najrodovitnejša tla na mlajših rečnih naplavinah ob Mehiškem zalivu in na vulkanskih tleh (andosoli) v južnih predelih Mehiškega višavja. Puščavska tla (jermosoli) prevladujejo na severu, na jugu pa prevladujejo lateritna izprana tla (feralsoli). Ravno to je vzrok, da je večina prebivalstva zaposlenega prav v kmetijstvu.
 

Vegetacija


Rastlinstvo se razlikuje glede na višinske pasove. Tako najdemo polpuščavsko rastje, stepsko in trnasto v severnih delih države, v terri caliente je tropski deževni gozd, v tierri templadi je subtropsko zimzeleno rastje, medtem, ko so v tierri fria hrastovi in borovi gozdovi, in na koncu visokogorske rastline. Od rastlinja prevladujejo kaktusi vseh vrst, približno 300 jih je,  opunciji ali indijanske fige, agava (iz katere pridelujejo tequillo), visoki mehiški cereus, kaktus barrel, saguaro, itd. Po vsakem nalivu kaktusi zacvetijo in ustvarijo prečudovite cvetove.

Velja za eno od dvanajstih držav na svetu, ki imajo najbolj pestro biološko raznovrstnost. Tako slovi po  200.000 različnih živečih vrst, oziroma 10-12 odstotkov vseh prisotnih vrst na zemlji, tako živali, kot tudi rastlin (763 vrst plazilcev, 448 vrst sesalcev, 290 vrst dvoživk in 26.000 vrst rastlinja, od tega jih je približno 2.500 zakonsko zaščitenih). Takšna raznolikost je možna predvsem zaradi take različnosti naravnih okolij, ki jo najdemo v tej deželi – od vulkanov prekritih s snegom, do puščav, tropskih gozdov in močvirij.



Več kot polovica mehiške pokrajine je uvrščene med izsušene. Edina prava puščava, kjer letno zapade manj kot 250 mm padavin, je Desierto de Altar v severozahodni Sonori. Ta puščava in grmičasti predeli pa kljub suši vsebuje še vedno pravo bogastvo življenja.

Tako boste v puščavi našli klopotače, puranje jastrebe in puščavske želve. Slednjim zaradi trgovanja z divjimi živalmi grozi izumrtje. Na severu Mehike so zato pričeli s programom za ohranitev v Mapimí rezervatu. V močvirskih predelih se nahajajo čaplje, flamingi, močeradi, rakuni pa tudi različne vrste žab, dober primer predstavlja mehiška žaba lopatarka, ki prenese celo najhujšo sušo.

V vodah Pacifika lahko opazujete kite, v Karibskem morju delfine ter tudi cel kup raznovrstnih rib, kot je na primer morska pahljača, ki še polepša čudovit koralni svet. Na gorskih področjih najdemo kakšne divje mačke in razne vrste kopitarjev.

Mehika ima 170.000 kvadratnih kilometrov zavarovanih naravnih območij. To je 34 biosfernih rezervatov, 67 narodnih parkov, 4 naravne spomenike, 26 območij zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst, 4 območja za zaščito naravnih virov (varstvo tal, zaščita podtalnice in gozdovi) in 17 zatočišč bogatih z različnimi vrstami).
 

Mehiški migrant. FOTO: REUTERS/Carlos Jasso
Mehiški migrant. FOTO: REUTERS/Carlos Jasso
Mehiška družba, država, uprava


Skupna površina je 1.964.375 km2, prebivalcev ima 128,9 milijona, od tega 83% rimokatoličanov, 5% protestanov in 12% neopredeljenih. Rimskokatoliška cerkev je sestavljena iz 18 nadškofij, vključno z nadškofijo v Ciudad de Mexicu, 73 škofij in 3 krajevne prelature. Anglikanska cerkev obsega šest škofij.

Uradni nacionalni jezik je španščina, a poleg nje so v uporabi še jeziki, ki so jih prinesli priseljenci in se ne štejejo kot nacionalni jeziki, a so priznani v uradnih statistikah (angleščina, francoščina in nemščina, tudi mandarinščina, arabščina in t.i. Kečua).
Valuta je mehiški peso (MXN), ki je 0,041 evra.

Mednarodna oznaka je MX/MEX. Himna se imenuje »Himno Nacional Mexicano«, domena .mx,  klicna številka pa se glasi +52 , medtem, ko je številka za nujno pomoč 066. Po srednje evropskem časovnem pasu so sedem ur za Slovenijo.

Glavno in največje mesto je Mexico City ali po njihovo – Ciudad de Mexico. Ima tudi vzdevek in sicer Ciudad de los palacios oziroma mesto palač ter geslo Capital en movimiento.

Prestolnica z 20.100.000 prebivalci ne pripada nobeni zvezni državi, ampak je samostojno zvezno okrožje (Distrito Federal) na  2241 metrih nadmorske višine, ki ga je 1521 na ruševinah Tenochtitlana, prestolnice Aztekov (današnjega skoraj že izsušenega jezera Texcoco), ustanovil Hernán Cortés.

Metropolitansko območje tega glavnega mesta zajema 18 % celotnega mehiškega prebivalstva. Tu se nahaja tudi gospodarsko in politično središče.

Metropola velja za eno največjih, a tudi najbolj onesnaženih mest na svetu. Vzrok je namreč v tem, da leži na južnem koncu 60 km dolge in 100 km široke Mehiške doline in je obdana z gorami, znamenitima vulkanoma Popocatepetl in Iztaccihuatl ter pogorjem Sierra Nevada. Vse to povzroča smog, prav tako pa so vrednosti žveplovega dioksida, trdnih delcev, ogljikovega monoksida in ozona po mnenju WHO, močno presežena.



Že od prazgodovine je ta bazen središče poselitve, medtem, ko so obalna območja redko poseljena. Zvezno okrožje (Distrito Federal) ima površino 1.499,03 kvadratnih kilometrov.

Na severu, vzhodu in zahodu meji na zvezno državo Mexico in na jugu na državo Morelos. Hiter dotok prebivalstva iz podeželja rezultira v ogromni brezposelnosti.

Prav tako mu ni tuj kriminal in številna medsebojna obračunavanja mamilarskih kartelov. Mesto leži na tektonsko aktivnem območju, zaradi jezerskih sedimentov pa se pogreza.

Metropolitanska regija Ciudad de México se deli na tri različna območja:
  • Megalopolis del Centro de México (MCM): obsega zvezno okrožje in drugih 249 skupnostih v bližini glavnega mesta, tudi Zonas Metropolitanas v Cuernavaca - Cuautla, Pachuca, Puebla - Tlaxcala in Toluca. Občine v MCM so razdeljene med članice: México (99), Tlaxcala (52), Puebla (36), Hidalgo (31) in Morelos (31). Regija pokriva površino 9.763 kvadratnih kilometrov.
  • Zona Metropolitana de la Ciudad de México (ZMCM ): Obsega 16 okrožij (delegaciones glavnega mesta, 40 občin (municipios) zvezne dežele México in ena občina zvezne dežave Hidalgo. Ima površino 4.986 kvadratnih kilometrov.
  • Območje Metropolitana del Valle de México (ZMVM): regija obsega zvezno okrožje in 58 občin države México in eno občino države Hidalgo. Ima površino 7.815 kvadratnih kilometrov.
In na 16 okrožij (delegaciones). Vsak okraj je še nadalje razdeljen v različne dele mesta imenovane colonias.
Ciudad de Mexico je partnersko mesto z:
  •  Berlin, Nemčija (od 1. septembra 1993)[6]
  •  Cuzco, Peru (od 7. julija 1987)
  •  Dolores Hidalgo, Mehika (od 1. septembra 2008)
  •  Havana, Kuba (od 25. septembra 1997)
  •  Los Angeles, ZDA (od 11. decembra 1969)
  •  Madrid, Španija (od 17. novembra 1983)
  •  Nagoya, Japonska (od 15. februarja 1978)
  •  San Salvador, Salvador (od 14. septembra 1979)
  •  São Paulo, Brazilija (2011)
  •  Seul, Južna Koreja (od 30. augusta 1993)
Prestolnica slovi po mnogih kulturnih in prosvetnih ustanovah, kot je recimo muzej Fride Kahlo, cerkev San Francisco, gledališče Palacio de Bellas Artes ter Tex-Mex glasba. Od destinacij so najbolj pribljubljene Xochimilco z barčico, poznane bolj kot »mehiške Benetke«,  Bosque de Chapultepec – ogromen prostran park in Teotihuacan, ki je ena izmed staroselskih državic v bližini.

Ostala velika mesta so še Guadalajara, Monterrey, Ecatepec, Puebla, Nezahualcóyotl, Ciudad Juarez, Tijuana, Leon in Zapopan. Vsa izmed njih imajo status velemetsa.

Za Mehiko je značilno, da je predstavljala zibelko razvitih indijanskih civilizacij kot so bili Maji in Azteki. Začetek kolonialne dobe Mehike zaznamuje prihod Špancev v XVI. stoletju in njihovo osvajanje azteške države.

16. Septembra 1810 je Mehika razglasila neodvisnost od Španije, kar je vodilo do samostojnosti, ki ji je bila priznana 27.septembra 1821. Zaradi nezadovoljstva z nedemokratičnim režimom, ki ga je vodil Portirio Diaz, se je leta 1910 pričela mehiška revolucija. Po koncu le -  te, je Institucionalna revolucionarna stranka ostala na oblasti vse do konca XX.stoletja.

Pravni red Mehike temelji na 68 okrožnih sodiščih ter vrsti pritožbenih sodišč z vrhovnim sodiščem. Ima zvezni pravni sistem, z državami, ki uživajo precejšnjo avtonomijo.


Politični sistem je predsedniški, z ustavno močnim kongresom. Je zvezna republika z  31 državami in zveznim okrožjem Mexico City. Zakonodajno oblast izvaja dvodomni kongres (v zgornjem domu senat šteje 128 članov, ki so izvoljeni za obdobje šestih let, v spodnjem domu poslanska zbornica šteje 500 članov, ki so izvoljeni za tri letno obdobje).

Zadnje predsedniške volitve so bile 1. julija 2018, naslednje bodo 2023. Predsednika, izvoljenega v neobnovljiv šestletni mandat, imenuje kabinet. Trenutno to mesto zaseda  Andréz Manuel López Obrador, ki vodi tudi Izvršilno oblast v državi.

Včlanjena je v  WTO, OECD ter je podpisnica sporazumov o prosti trgovini z EU, Severno Ameriko, EFTA, zvezo Mercosur, Japonsko in Izraelom. Podpisan ima tudi trgovinski sporazum z 21 državami iz skupine GSTP.
 

Več iz rubrike

Komentarji: