Odpiramo vrata tujine: Indija; osnovne značilnosti države (1/5)

Hindujsko Bhārat gaṇarājya, sopomenka Hindustan, po naše Indija in uradno, Republika Indija. Domovina Indov je danes dežela tisočerih kontrastov, zibelka svetovnih religij, na katero številne sence mečejo umazanija, revščina, gneča, nevarnost za preživetje in nespoštovanje do žensk. Podcelina kljub temu slovi po kulturnem bogastvu, duhovnem izpopolnjevanju - templjih, gurujih, meditaciji in jogi, svili in čaju, zgodovinskih trgovskih poteh, ogromnih imperijih, najvišjem gorstvu v Aziji ter že tridesetletno gospodarsko rastjo.
 

Osnovne značilnosti države

Indija je država v Južni Aziji. Na zahodu meji na Pakistan, na severovzhodu na Kitajsko, Nepal in Butan, na vzhodu pa na Bangladeš in Mjanmar. Njena obalna linija meri 7517 kilometrov in na južnem delu meji na Indijski ocean, na zahodnem na Arabsko morje ter na vzhodnem na Bengalski zaliv. Državi v njeni bližini sta še Šrilanka in Maldivi. Predstavlja jo 29 zveznih držav in 7 zveznih ozemelj, ki so nastala leta 1956 z Odlokom o reorganizaciji zveznih držav. Vsaka zvezna država ali zvezno ozemlje se nato deli v osnovne oblastne in upravne enote, ki se imenujejo okrožja. Vseh je približno 600. Le – ta  se delijo v »tehsile«, ti pa še naprej v vasi.
 
Zvezna ozemlja

• Andamanski in Nikobarski otoki
• Čandigarh
• Dadra in Nagar Haveli
• Daman in Diu
• Lakšadvip
• Ozemlje državnega glavnega mesta Delhi
• Puducherry

Razdeljena je na 5 enot:

• Severna Indija

Kraji: Džamu, Kašmir, Himalaja, Tadž Mahal (veličasten spomenik ljubezni), Kalkuta (kolonialni biser),  Puškar (romantična pravljica ob jezeru), Jailsalmer (mogočna trdnjava na karavanski poti), Radžastan (puščava barvitih ljudi), sveta reka Ganges (življenjska in duhovna žila dežele), Varanasi (mesto smrti in življenja), Amritsar (veličastni zlati tempelj).

• Indogangeška ravnica

Kraji: Bihar, New Delhi, Haryana, Madhya Pradesh, Pandžab, Uttar Pradesh...

Tu se nahaja glavno mesto, svetovno znani Taj Mahal iz Agre in tu tečeta tudi reki Ganga in Yamuna. Veliko dogodkov, ki so oblikovali zgodovino Indije se je zgodilo prav v tukaj.

• Zahodna Indija

Kraji: Dadra, Nagar Haveli...
Tu je ogromna puščava Thar, pisana palača, utrdba in mesto Radžastan ter najbolj živahno in največje mesto v državi - Mumbaj, ki je poznan po filmski industriji Bollywood, obenem je poslovno središče v državi.

• Južna Indija

Kraji: Andhra Pradesh, Kerala...

Južna Indija je znana po zgodovinskih templjih, tropskih gozdovih in plažah. Njen del sta tudi otočja Andaman in Nicobar (na vzhodu). Tu se nahajajo tudi Mahabalipuram (sproščenost in odlična morska hrana), Triči in Madurai (osrčje južnoindijske kulture), Kovalam (tropske plaže), Backwaters – bivalni čolni na gladini rečnih kanalov), Peryiar (narodni park) ter številne plantaže čajevca.

• Vzhodna Indija

Kraji: Chhattisgarh, Jharkhand

Gospodarsko manj razvit del, ampak kulturno bogat in morda najbolj gostoljuben do tujcev. Geografsko se razteza od gora do obale, kar prinaša fascinantne podnebne razlike. Ima največje in najbogatejše rudnike v državi.

Indija je dežela, ki ima vse – od gora, puščav, džungle pa vse do plaž. Na rečnih ravnicah so se razvili mnogi kraji, tudi Punjab. Najvišja točka je Himalaja, ki označuje najvišje gorstvo na svetu in ločuje Indijsko podcelino od Tibetanske visoke planote. Razteza se prek petih držav - Pakistana, Indije, Kitajske, Butana in Nepala. Njegova dolžina je približno 2400 km, od Nanga Parbata  na zahodu do Namče Barva na vzhodu. V njegov okvir spadajo najvišje gore sveta, kot naprimer Mount Everest, K2 in Kandženzenga. V sanskrtu pomeni 'bivališče snega', nastala je z alpidsko  orogenezo, dviga se še danes (5 cm/leto) in ima velik vpliv na podnebje in nastanek azijskih puščav, denimo Gobi. Reke se poleti izsušijo in za seboj puščajo specifično scenografijo. Najdaljši sta Ganges (2700 km, izvira v Z Himalaji, ter se zliva v Bengalski zaliv) in Brahmaputra. Velik del pa je še vedno pogozden, a se zmanjšuje – danes gozd pokriva le petino države. Med pogostim rastlinjem sta bambus in palma. Na Himalaji uspevajo številne vrste arktičnega, medtem, ko v gosto pogozdenih nižjih območjih uspevajo subtropske vrste rastlinstva, v ospredju so orhideje. 

Živalstvo je različno, a s krčenjem gozdov uničujejo življenjski prostor številnim izmed njih. Med zavarovanimi živalmi so indijski slon, indijski nosorog, gaver (džungelsko govedo), azijski lev, tiger, snežni leopard, itd.

Indijska podcelina je velika, zato težko govorimo o enotnem podnebju - splošno gledano ima tri podnebne sezone: vročo, mokro in hladno. Trajanje in točen čas vsake od sezon se zelo razlikuje od severnih do južnih območij. 

• Gorsko podnebje (Kašmir, Ladak, McLeod Ganj, Sikkim) ima značilne, izjemno mrzle zime, kjer je veliko snega na višini nad 1500m in se temperature spustijo precej pod ničlo. Poletja (med junijem in oktobrom) so primerna za potovanje, saj se takrat dnevne temperature vzpnejo vse do 25°C ali več, nočne pa ne padejo pod 5°C. 
   
• Subtropsko podnebje (Varanasi, Kalkuta, Khajuraho) ima vroča in zelo vlažna poletja (med junijem in septembrom), ko se temperature dvignejo tudi preko 40°C in pade največ dežja. Zime (med novembrom in marcem) so sveže in suhe, dnevne temperature dosegajo največ 35°C, nočne lahko tudi 10°C ali manj. Vmesna obdobja med poletjem in zimo so prehodna in je zanje značilna mešanica poletnega in zimskega vremena. 
   
• Puščavsko in pol puščavsko podnebje (Delhi, Rajastan) - večino leta skoraj ni padavin. Poletja (med majem in septembrom) so zelo vroča, dnevne temperature lahko dosežejo 45°C ali več, razlika z nočnimi temperaturami je lahko zelo velika. Zime (med oktobrom in aprilom) imajo prijetne temperature, ki se čez dan dvignejo največ do 30°C, ponoči pa spustijo tudi do 5°C. 
   
• Tropsko podnebje (Tamil Nadu, Kerala, Mumbai) je tipično monsunsko podnebje. Ima značilno mokro in suho sezono. Mokra sezona je med majem in septembrom, suha med oktobrom in aprilom. V suhi sezoni je najmanj padavin in vlage. Temperature so si skozi celo leto zelo podobne, med 25 in 35°C podnevi in med 15 in 25°C ponoči.

Skupna površina je 3.287.263 km², prebivalcev ima 1.380 milijonov in je druga najbolj naseljena država na svetu, takoj za Kitajsko. Njeno prebivalstvo se je v obdobju 2001–2011 povečalo za kar17,64%.  Medicinski napredek zadnjih 50 let in povečana kmetijska produktivnost zaradi " zelene revolucije ", sta vzrok za hitro rast prebivalstva.  Migracije s podeželja v mesta je bila pomembna dinamika v njeni nedavni zgodovini, saj se število Indijcev, ki živijo na mestnih območjih, postopoma povečuje.

Poleg tega je Indija tudi država z bogato versko zgodovino, saj so tu nastale številne svetovne religije, ki še dandanes prevladujejo med populacijo – hindujstvo (79,8%), budizem, džainizem in sikhizem (1,7%), pozabiti ne gre niti zaratustrstva, judovstva, krščanstva (2,3%) in islama (14,2%), ki so prav tako v veliki meri oblikovali njeno kulturo.

Indija nima nacionalnega jezika, ima pa zato dva uradna jezika in sicer hindujski (uradni jezik vlade) ter angleški (pogosta uporaba v poslovnem in izobraževalnem svetu in ima status »pomožnega uradnega jezika«). Indija je dom dveh večjih jezikovnih družin : indo-arijske (s približno 74% prebivalstva) in dravidske (okoli 24% prebivalstva). Poleg tega je v Indiji še mnogo ostalih uradnih jezikov (izhajajo iz avstronezijskih in kitajsko-tibetanskih jezikovnih družin, npr. tamilski, bengalski, itd.)  in množica neuradnih. Vsaka država in zvezno področje ima enega  ali več uradnih jezikov, ustava pa priznava izrecno 22 »uradnih jezikov«.


Valuta je indijska rupija (1 INR = 0,012 EUR). Himna se imenuje »Džana gana mana« oziroma »Ti vladaš mislim vseh ljudi«, geslo pa  »Vande mataram« oziroma »Klanjam se ti, mati«. Domena je .in  klicna številka pa se glasi +91 , medtem, ko je številka za nujno pomoč 100 (policija) in 101 (reševalci). Po srednje evropskem časovnem pasu so v poletnem časovnem pasu 3,5 ure pred Slovenijo, medtem ko so v zimskem 4,5 ure pred Slovenijo.

Glavno mesto je New Delhi in je srce dežele že od leta 1911. To velemesto, med domačini poznano pod imenom Dili, uradno pa Delhi, včasih New Delhi, je administrativna prestolnica Indije in je eno od sedmih zveznih ozemelj države, ter se nahaja v njenem severnem delu. Ima 42,7 km² , s 16.787.941 prebivalci. Tu imata svoj sedež indijska vlada in vlada nacionalnega glavnega teritorija Delhija. Načrt mesta je naredil Edwin Lutyens, tedanji vodilni arhitekt Združenega kraljestva. Metropola je znana po svojih širokih bulvarjih, kjer so doma mnoge nacionalne ustanove in znamenitosti. Prekriva območje sedmih antičnih mest in tukaj se nahaja mnogo zgodovinskih spomenikov, kot sta na primer Jantar Mantar in Vrtovi Lodhijev.

Je drugo največje velemesto v Indiji in osmo največje na svetu.

Leži v severnem delu države ob bregovih reke Jamuna, pritoka Gangesa. Mesto se je pričelo hitro razvijati v XIII. stoletju, a je še danes pomembno politično, gospodarsko in kulturno središče Indije.

Ima uradne povezave z naslednjimi mesti:

• Chicago, Združene države Amerike
• Kuala Lumpur, Malezija
• London, Združeno kraljestvo
• Moskva, Rusija
• Tokio, Japonska
• Ulan Bator, Mongolija

Ostala velika mesta so še Mumbaj, Bangalore, Kalkuta, Čenaj, Ahmedabad in Hyderabad.

Najstarejši poznani sledovi ljudstva v Indiji so kamenodobna skalnata zatočišča v zvezni državi Madhja Pradeš. Indija ima prve dokumentirane stalne naselbine pred okrog 9000 leti, ki so se postopoma razvile v indsko civilizacijo, okrog leta 3300 pr. n. št., v zahodni Indiji. Sledilo ji je vedsko obdobje, v katerem so nastali hinduizem ter nekateri drugi kulturni vidiki zgodnje indijske družbe. Od 500 pr. n. št. naprej so v Indiji nastala številna neodvisna kraljestva in republike, poznani kot mahadžanapade.
 
Od III. stoletja n. št. je v obdobju Guptske dinastije nastopilo obdobje, imenovano antična »indijska zlata doba«. Pod pokroviteljstvom vladajočih Čakukov in Čilijev so se razcveteli znanost, tehnika, umetnost, literatura, astronomija in filozofija. Po vdorih iz Srednje Azije med X. in XII. stoletjem je večina Severne Indije pripadla delhijskemu sultanatu in pozneje mogulskemu cesarstvu. Mogulski cesarji so svoje ozemlje razširili na večino indijske podceline. V XVI. stoletju so nekatere evropske države (Portugalska, Nizozemska, Francija in Združeno kraljestvo) v Indijii ustanovile kolonije. 15. avgusta 1947 si je Indija končno priborila neodvisnost od britanske oblasti, vendar pa je bila v skladu z željami Zveze muslimanov razdeljena v neodvisni z religijo opredeljeni nacionalni državi -Indijski in Pakistanski dominion.
 
Po aneksiji Britanske vzhodnoindijske družbe in britanski kolonizaciji sredi XIX. stoletja je leta 1947 po boju za neodvisnost z nenasilnim uporom postala sodobna nacionalna država, 26. januarja 1950 pa republika. Istega leta  je namreč v veljavo stopila nova ustava.

Pravni red Indije temelji na angleškem pravu. Po političnem sistemu je parlamentarna federativna republika oziroma zvezna republika. Zakonodajno oblast izvaja dvodomni parlament (spodnji ima 545 članov - od tega je 79 sedežev rezerviranih za kaste, 40 za plemena, 2 pa za predstavnika Anglo-Indijcev, zgornji dom pa 245 članov – od tega 233 izvoljenih s ponderiranimi glasovi, 12 jih imenuje predsednik). Zadnje parlamentarne volitve so bile leta 2019. Zmagala je stranka BJP. Predsednik, izvoljen v petletni mandat leta 2017 je Ram Nath Kovind. Pomembni organ predstavlja še premier, ki izvaja izvršilno oblast države. Dežela je članica  WTO, IMF ter podpisnica sporazuma SAFTA , Mercosur-PTA APTA in BIMSTEC.