Odpiramo vrata tujine: Gospodarstvo v Keniji (2/5)

V seriji prispevkov rubrike »Odpiramo vrata tujine«, predstavljamo Kenijo.
Fotografija: Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Foto: Shutterstock

Čeprav bi lahko rekli, da je Kenija predvsem revna država (42 % prebivalstva živi pod uradno mejo revščine), katere primarna gospodarska panoga je kmetijstvo, pa je vseeno ena od gospodarsko uspešnejših afriških držav, saj velja tudi za  trgovinsko središče vzhodne Afrike, s tržno usmerjenim gospodarstvom, katerega temeljni panogi sta poleg že omenjenega kmetijstva še industrija in turizem.
 
Kenija ima drugo največje gospodarstvo (na prvem mestu je Etiopija) v vzhodnoafriški regiji, ki pomeni 19 % regionalne proizvodnje1, in četrto največje gospodarstvo v podsaharski Afriki. Od leta 2014 jo Svetovna banka ocenjuje kot državo z nižjimi srednjimi prihodki. Je namreč ena redkih afriških držav, ki se je tudi po osamosvojitvi gospodarsko uspešno razvijala. Poglavitni razlog za to so bile stabilne politične razmere, trdna prozahodna usmerjenost predsednika J. Kenyatte, finančno močni in podjetni manjšini belcev in Indijcev ter dobra prometna infrastruktura iz kolonialnega obdobja.
 
V začetku osemdesetih let so se razmere sicer precej poslabšale (prevelika javna poraba, zadolženost v tujini, katastrofalne suše, vse večja socialna in politična nestabilnost, korupcija). Glavni omejitvi razvoja kenijskega gospodarstva so bile torej hitra rast prebivalstva, slabe vremenske razmere, korupcija in visoka stopnja inflacije. V državi je leta 2010 živelo okoli 18 milijonov aktivnega prebivalstva, od tega je bilo v kmetijstvu zaposlenih kar 75 %, v industriji in storitvenih dejavnostih pa skupaj 25 % aktivnega prebivalstva. Zanimivo pa je, da so storitve v letu 2010 prispevale k bruto domačemu proizvodu 62 %, kmetijstvo 22 % in industrija 19 %.
Vir: Trading Economics Kenya, 2012; CIA – The World Factbook, 2011


Povprečna realna rast BDP v Keniji je v zadnjem desetletju več kot 5-odstotna. Vendar je bila rast od leta 2003 do leta 2018 pod povprečjem regije6. Po navedbah iz zadnje študije Svetovne banke o kenijskem gospodarstvu bi bil prihodek povprečnega prebivalca Kenije, če bi kenijsko gospodarstvo v obdobju 2004–2014 raslo enako hitro kot v drugih državah v podsaharski Afriki, do leta 2014 15 % višji kot leta 2003. Če bi bila gospodarska rast enaka kot v azijskih državah, pa bi bil kenijski prihodek na prebivalca 45 % višji7.

Domača potrošnja, ki jo spodbuja rast števila prebivalcev, je največ prispevala k rasti BDP8. Drugo gibalo pa so bile javne naložbe9. Trgovinska bilanca Kenije, vključno s trgovanjem z državami članicami EU, je bila stalno negativna.

Glavni makroekonomski kazalniki Kenije v %:
 
  2016 2017 (o) 2018 (n) 2019 (n)
Realna rast BDP 5,8 4,9 5,3 5,9
Realna rast BDP na prebivalca 3,2 2,6 2,8 3,2
Inflacija indeksa cen življenjskih potrebščin (CPI) 6,3 8,0 6,4 5,5
Proračunski saldo (v % BDP) −8,2 −9,3 −7,8 −6,6
Tekoči račun (v % BDP) −5,2 −6,1 −5,6 −5,2
Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi AfDB, 2018 African Economic Outlook (o: ocene, n: napovedi)

BDP po sektorjih (v % BDP v tekočih cenah):
 
  2011 2016 2017
Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in lov od tega ribištvo 29,3
0,8
35,6
0,8
31,5
0,5
Rudarstvo in pridobivanje kamnin
od tega nafta
1,0
0,9
0,8
Proizvodnja 13,1 10,0 8,4
Elektrika, plin in voda 2,1 2,6 2,5
Gradbeništvo 4,9 5,5 5,8
Trgovina na debelo in drobno; popravilo vozil; gospodinjski izdelki, restavracije in hoteli
od tega restavracije in hoteli
10,5
1,5
8,7
0,8
8,4
0,8
Promet, skladiščenje in zveze 9,8 9,6 9,1
Finance, nepremičnine in poslovne storitve 15,2 14,7 14,9
Javna uprava in obramba, varnost 4,7 4,4 4,3
Druge storitve 9,4 7,9 14,3
Bruto domači proizvod po osnovnih cenah/faktorskih stroških 100,0 100,0 100,0
Vir: AfDB 2018 African Economic Outlook
 
Kmetijstvo: Kenija ima 4,52 milijonov ha njiv in trajnih nasadov (7,8 % površine) ter 21,3 milijonov ha pašnikov (36,6 %). Poljedelstvo je razširjeno predvsem na višavju, okrog Nairobija, ob Viktorijinem jezeru in ob obali Indijskega oceana. Širni savanski pašniki se razprostirajo na višavju in za poljedelstvo presuhem severu in severovzhodu. Večina obdelovalnih površin je v lasti približno 1,7 milijona malih kmetov (povprečna velikost kmetije 2 ha).
 
Prevladuje samooskrbno kmetijstvo, v povezavi s pridelavo za izvoz (zlasti kava, čaj, sladkorni trst). Kmetije prispevajo dobro polovico vsega izvoza. Za lastno prehrano predelujejo koruzo, maniok, sladki krompir, močnate banane in krompir. Poleg teh kmetij imajo okrog 3200 velikih farm in plantaž, večinoma v lasti belcev, usmerjenih v izvoz. Na višavju pridelujejo predvsem čaj in kavo, v okolici Nakuruja insekticid bolhač (60 % svetovne proizvodnje), v obalnem pasu pa sladkorni trst in bombaž.
 
Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock


Pomembno je še pridelovanje povrtnin in sadja (ananas in banane), v zadnjih letih tudi rezanega cvetja za evropski trg, v okolici Nairobija in Naivashe (so četrti največji izvoznik na svetu). Province z največjim deležem kmetijskih zemljišč z visokim potencialom sta Zahodna provinca in provinca Nyanza, kjer prek 90 % površine predstavlja visok kmetijski potencial. To sta hkrati provinci z največjo povprečno količino padavin in gosto rečno mrežo. Samo 17 % kenijskih zemljišč je primernih za pridelavo rastlin in ta zemljišča so na področjih, na katerih živi 80 % prebivalstva.
 
Obsežne naložbe v namakalne sisteme so potrebne za povečanje ornih zemljišč in izboljšanje produktivnosti obstoječih polj. Hkrati približno 87 % kenijskih kmetov obdeluje manj kot 2 hektarja in približno 67 % manj kot 1 hektar30. Tako majhne kmetije težko dobijo posojila za naložbe v proizvodno tehnologijo (kot so stroji ali rastlinjaki) ali drugo veliko infrastrukturo. Svetovna banka je poročala, da Kenija izgublja pomemben prihodek, ker svojim osnovnim kmetijskim proizvodom ne dodaja vrednosti31. Kmetijska predelava, ki ima velik potencial za povečanje zaslužka od izvoza in za ustvarjanje delovnih mest, je odvisna od stabilne proizvodnje. Tudi če mali kmetje povečajo svojo produktivnost in začnejo prodajati del svojega pridelka, ne bodo mogli zagotoviti stabilnih količin in kakovosti, ki je potrebna za kmetijsko predelavo.

Nekateri projekti 11. ERS so sicer osredotočeni na vključevanje malih kmetov v vrednostne verige, vendar je že zaradi velikega števila malih kmetov organizacija kmetijske proizvodnje za industrijo kmetijske predelave bolj neučinkovita.
Vir: op.europa.eu
 
Živinoreja: pomembna za domače potrebe in izvoz, predvsem govedoreja (11,5 milijonov glav). Velike razlike so med samooskrbno, deloma nomadsko živinorejo črnskega prebivalstva (govedo, ovce, koze) in velikimi izvozno usmerjenimi govejimi farmami na višavju.
 
Ribištvo: zelo pomembno za prehrano prebivalstva, predvsem ob jezerih v notranjosti (ulov rib 158.000 ton).
 
Rudarstvo in energetika: njihovo rudno bogastvo je skromno. Iz jezera Magadi pridobivajo sodo in kuhinjsko sol, pri Keriu kopljejo fluorit, pridobivajo pa še drage kamne (turmalini, safirji, rubini, granati, ametisti) in nekaj zlata (Teng Teng).
V letu 2010 je bilo na električno omrežje priključenih zgolj 13% vseh gospodinjstev. Okoli polovico električne energije pridobijo iz vodnih virov, 15% iz geotermalnih elektrarn, v regiji Lake Turkana so do leta 2016 predvidevali izgradnjo največjih vetrnih elektrarn v podsaharski Afriki. Do leta 2017 je bila v načrtu izgradnja prve jedrske elektrarne, v kasnejših tudi večje izkoriščanje sončnih elektrarn. Na področju energije je bilo 32 milijonov EUR namenjenih platformi Africa Investment Platform v podporo kenijskemu sektorju oskrbe z energijo. Do zdaj so bile za 7 milijonov EUR sklenjene pogodbe za kombiniranje s posojili AFD, za dodatnih 25 milijonov EUR pa se načrtuje kombiniranje s posojili druge finančne institucije.
 
Cilja podpore sta povečati trajnostno proizvodnjo energije, dostop do energije in energijsko učinkovitost s podporo zasebnega sektorja ter povečati odpornost, stabilnost in učinkovitost kenijskega električnega omrežja. Dodatnih 22 milijonov EUR je bilo zagotovljenih v podporo kenijskima sektorjema oskrbe z energijo in prometa z nepovratnimi sredstvi in tehnično pomočjo, osredotočenima na izboljšanje upravljanja teh sektorjev.
 

Industrija: za afriške razmere zelo dobro razvita, skoraj povsem je v zasebni lasti in vezana na domači trg. Največ jo najdemo v Nairobiju in Mombasi. Po ustvarjeni dodani vrednosti so najpomembnejše živilska (sladkor, rastlinska olja, sadne in zelenjavne konzerve, brezalkoholne pijače), strojna (sestavljanje osebnih in dostavnih avtomobilov ter tovornjakov, kmetijski in orodni stroji), kemična (rafinerija nafte v Mombasi, umetna gnojila, predelava nekovin), papirna, usnjarska in obutvena industrija, predelava plastičnih mas ter industrija gradbenega materiala (cementarna v Bamburiju, steklarna v Mombasi).
 
Infrastruktura: Največji projekt v sektorju infrastrukture je bila cesta Merille–Marsabit, za katero je bilo namenjene 24,8 % dogovorjene pomoči (88 milijonov EUR) in ki je bila dokončana maja 2017. Cilj tega projekta je bila večja trajnostna in pravična gospodarska rast. Ta cilj se ni odražal le v kazalnikih rasti trgovine in BDP, temveč tudi v kazalnikih, s katerimi se merijo Ginijev koeficient (merilo neenakosti) in število revnih, stopnja zaposlenosti, udobje potnikov in varnost v cestnem prometu. V smislu izidov, ki jih je mogoče pripisati izboljšani površini vozišča, se je skrajšal čas potovanja.
 
Različni deležniki so povedali, da so bili za 800 km dolgo pot od mesta Moyale do Nairobija prej potrebni trije dnevi s postankoma v mestih Marsabit in Isiolo ter da je obstajala nevarnost, da vozila obtičijo v blatu, zdaj pa je pot mogoče prevoziti v enem dnevu. Stroški obratovanja so se zmanjšali. Stroški najema tovornjaka in cene avtobusnih vozovnic so se npr. zmanjšale za tretjino.
 
Povprečna dnevna količina prometa se je s 123 vozil leta 2014 povečala na 543 vozil januarja 2020, kar je sicer znatno povečanje, vendar še vedno majhna količina prometa. Čeprav se to ni merilo, so predstavniki kenijske vlade in nekaterih mednarodnih organizacij potrdili izboljšan dostop do zdravstvenih in izobraževalnih storitev ter kmetijskih pridelkov. Poleg tega je bil regionalni koridor, katerega del je ta projekt, ključen za izboljšanje prehranske varnosti v tej regiji. S tem projektom so bili torej doseženi njegovi socialni izidi v obliki izboljšanega dostopa do osnovnih storitev. Ni pa še bilo dokazov, da bi ta cesta spodbudila gospodarsko rast.
 
Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock


Glavni oviri za trgovino med Kenijo in Etiopijo sta to, da Etiopija ni podpisala zavezujočih regionalnih trgovinskih sporazumov, in nestabilne varnostne razmere na etiopijski strani meje, zaradi česar pot skozi to regijo ni varna.
 
Turizem: po letu 1989 je turizem najpomembnejši vir deviznih sredstev. Po vrhuncu 1991 je začel zaradi notranjih napetosti in širjenja kriminala precej nazadovati. Prevladuje turizem zgornjega in srednjega razreda (narodni parki, lovski rezervati), ob Indijskem oceanu pa tudi množični turizem (Mombasa, Malindi, Lamu). 12% prebivalstva je zaposlenih v tej panogi. Leta 2013 je Kenijo obiskalo kar 1,4 milijonov obiskovalcev iz celega sveta.
Vir: op.europa.eu
 

Zanimivosti – poslovno sodelovanje med Kenijo in Slovenijo


EU (katere članica je tudi Slovenija) je zaključila pogajanja za sklenitev preferencialnih trgovinskih sporazumov z naslednjimi državami (sporazumi se še ne uporabljajo):
  • EAC (Vzhodnoafriška skupnost – Burundi, Kenija, Ruanda, Tanzanija, Uganda) – pogajanja o sporazumu o gospodarskem partnerstvu so bila zaključena 16.10.2014; Kenija in Ruanda sta sporazum podpisali 1.9.2016; sporazum se bo začel uporabljati, ko ga bo podpisale in ratificirale tudi preostale države EAC.
 
Po navedbah Evropske Komisije je Kenija vodilno gospodarstvo v regiji, vendar je bil napredek pri doseganju razvojnih ciljev dolga leta nepopoln. Učinki ponavljajočih se hudih suš ponazarjajo krhkost socialno-ekonomskega razvoja te države. Ključne gospodarske prioritete so spodbujanje konkurenčnosti, usmerjene naložbe za več delovnih mest in obravnavanje ranljivosti ter nadaljevanje procesa reform.
 
Kenija je iz 11. ERS prejela 435 milijonov EUR, kar je približno 0,6 % njenih prihodkov od davkov. S tem zneskom je bil pokrit le majhen del razvojnih potreb Kenije, poleg tega pa je bil znesek razdeljen med mnogo področij. V nacionalnem okvirnem programu EU-Kenija za obdobje 2014–2020 ni pojasnjeno, kako in zakaj bi izbrani sektorji pripomogli k zmanjšanju revščine v Keniji bolj kot drugi.
 
Več gospodarstev, ki so doživela znaten razvojni napredek, se je preobrazilo, in sicer iz kmetijskih v industrijska. To se v Keniji ni zgodilo: kmetijstvo še vedno prispeva tretjino BDP te države, medtem ko proizvodnja pomeni le 10 %, kar je enako kot pred 40 leti. Poleg tega se bo glede na napovedi ZN število prebivalcev Kenije do leta 2050 povečalo s sedanjih 48 milijonov na približno 85 milijonov. Hitro raste tudi raven urbanizacije te države. Zato je prišlo do večjega povpraševanja po zaposlitvenih možnostih, zlasti v mestih z okolico in med mladimi.
 
Največja dodelitev sredstev iz 11. ERS, tj. 190 milijonov EUR (44 % vseh sredstev), ki se je po vmesnem pregledu povečala na 228,5 milijona EUR, je bila namenjena osrednjemu sektorju prehranske varnosti in odpornosti proti nenadnim podnebnim spremembam. Znaten delež podpore EU v tem sektorju je bil namenjen skupnostim na sušnih in polsušnih območjih ter malim kmetom, da bi se jim zagotovila prehranska varnost in višji dohodek. S to podporo se bo verjetno izboljšal življenjski standard teh skupnosti, vendar se z njo ne prispeva h komercializaciji kmetijstva in povečanju kmetijske predelave.
Vir: op.europa.eu
 
Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock


Učni načrti v Keniji temeljijo na izobraževalnem sistemu 8-4-4, kar pomeni 8 let osnovne šole, 4 leta srednje šole in 4 leta visoke šole. 92 % vseh otrok (8,6 milijona) danes obiskuje osnovno šolo, so brezplačne (kljub temu pa pomenijo knjige in uniforme strošek za starše). Obisk srednjih šol je že precej manjši - 1,47 milijona, od tega jih kar polovica obiskuje privatne šole. Dekleta so v manjšini. Prva univerza v Keniji je bila ustanovljena 1970 (v Nairobiju). Danes imajo preko 50 državnih in privatnih visokih šol.
  • Seznam državnih univerz:
  1. Chuka University - Chuka 2013
  2. Dedan Kimathi Univesity of Technology - Nyeri 2012
  3. Egorton University - Nyoro 1987 (kmetijsko-raziskovalna dejavnost)
  4. Jomo Kenyatta University of Agriculture and Technology - Nairobi 1994
  5. Kenyatta University - Nairobi 1985
  6. Maseno University - Maseno 2000
  7. Masinde Muliro University of Science and Technology - Kakamega 2007
  8. Moi University - Eldoret 1984
  9. Pwani University - Kilifi 2013
  10. Tecnical University of Kenya (formerly Kenya Polytechnic) - Nairobi 2013
  11. Technical University of Mombasa (formerly Mombasa Polytechnic) - Mombasa 2013
  12. University of Nairobi - Nairobi 1970
 
Pismenost se je od leta 1963 hitro povečevala. Od takratnih 80 %, je danes nepismenega prebivalstva v starosti nad 15 let le še okrog 14 %.
 
Stopnja brezposelnosti je bila po podatkih iz leta 2008 kar 40 %.

Tujci bodo zelo težko našli delo v Keniji. Potrebna so posebna dovoljenja. Največ tujcev dela v Keniji preko prostovoljnih organizacij.

 

Več iz rubrike

Komentarji: