Odpiramo vrata tujine: Gospodarstvo v Kanadi (2/5)

Kanada meri zelo visoko v svetovnem merilu in je na splošno zelo spoštovana država. Je ena izmed svetovnih industrijskih velesil, ki temelji na naravnem bogastvu, poceni domači energiji in visoki kvaliteti izdelkov.

Ocena gospodarske svobode Kanade je 77,9, zato je njeno gospodarstvo deveto najbolj svobodno v indeksu 2021. Njena skupna ocena se je predvsem zaradi upada lastninskih pravic znižala za 0,3 točke. Kanada je na prvem mestu med 32 državami v ameriški regiji, njen skupni rezultat pa je nad regionalnimi in svetovnimi povprečji.

Kanadsko gospodarstvo je raslo do leta 2021 s 6,5-odstotno hitrostjo. Kanadsko gospodarstvo se je v prvih treh mesecih leta 2021 povečalo za 6,5 ​​odstotka, saj storitveni sektor kaže znake izhoda iz epidemije, čeprav velik del proizvodnih panog še vedno zaostaja.

Kanada je uspešna in bogata država. Poleg tega se je v zadnjih 25 letih glede na poročilo dosledno uvrstila na prvo ali drugo mesto. BDP na prebivalca je leta 1999 znašal 23.300 ameriških dolarjev.

Kanada prenaša 'najbolj nenormalno recesijo' doslej med pandemijo. Vodilni ekonomist, ki je pandemijo označil za 'najbolj nenormalno recesijo' v Kanadi, meni, da je gospodarstvo države v drugi polovici leta 2021 še močnejše od okrevanja, kot ga je predvidevala Banka Kanade.

Kanadsko gospodarstvo se bo močno okrepilo in se leta 2021 povečalo za 6,1 odstotka, leta 2022 pa za 3,8 odstotka zahvaljujoč zmanjšanim omejitvam na račun zajezitve epidemije v drugi polovici letošnjega leta in velikemu zunanjemu povpraševanju. Po ponovnem povečanju leta 2021 naj bi se breme javnega dolga leta 2022 stabiliziralo.

Za leto 2019 (proračunsko leto, ki se je končalo 31. marca 2020) so skupne finančne obveznosti ali bruto dolg za konsolidirano kanadsko javno upravo (zvezne, pokrajinske, teritorialne in lokalne vlade skupaj) znašale 2434 milijard ameriških dolarjev (64.087 ameriških dolarjev na prebivalca). To ustreza 105,3-odstotnemu deležu BDP-ja (ta je znašal 2311 milijard ameriških dolarjev).

Jezero Moraine, Kanada. Foto: Shutterstock

Kratkoročno bo poleg blažitve gospodarske škode, ki jo povzroča pandemija korona virusa, vladna naloga tudi priprava na zeleno okrevanje. Znatno se bo povečalo zadolževanje. Vlada poskuša uravnotežiti zagotavljanje podpore industriji fosilnih goriv z odobritvijo novih cevovodov za nafto in ohranjanjem zelenih mandatov. Zvezna poraba za infrastrukturo se bo povečala, vendar bodo fiskalni pritiski verjetno vodili k temu, da bodo načrti znova prednostno razvrščeni.

Kanadski BDP naj bi do konca leta 2021 dosegel 1670 milijard ameriških dolarjev.

Stopnja rasti BDP v Kanadi je znašala od leta 1961 do leta 2021 v povprečju 0,76 odstotka, v tretjem četrtletju leta 2020 pa je dosegla najvišjo vrednost, 9,10 odstotka, v drugem četrtletju leta 2020 pa rekordno nizko vrednost; -11,30 odstotka.

Energetsko bogastvo, kot so premog, nafta, zemeljski plin in vodna sila, je temelj kanadskega gospodarstva. Med najpomembnejšimi panogami so letalska industrija, industrija prometnih sredstev ter visokotehnološka industrija. Kanada je ena največjih porabnic energije na prebivalca, saj si to lahko privošči zaradi velikih hidroenergetskih zmogljivosti, ki pokrivajo več kot dve tretjini potreb po električni energiji. Daleč najpomembnejši območji sta Ontario in Quebec. Avtomobilska industrija prispeva več kot četrtino vsega izvoza. Kanada je postala z naložbami v raziskovanja svetovna velesila v letalski industriji.

Mednarodna trgovina, vključno z izvozom in uvozom, je velik sestavni del kanadskega gospodarstva, od katerih vsak predstavlja približno tretjino BDP. Največji trgovinski partnerji Kanade so ZDA, Kitajska in Velika Britanija.

Gospodarske panoge

Kmetijski sektor predstavlja 2 odstotka kanadskega BDP in zaposluje odstotek prebivalstva. V kanadskem gospodarstvu prevladuje storitveni sektor, ki je v letu 2020 predstavljal 71 odstotkov BDP države in zaposloval skoraj 80 odstotkov aktivnega prebivalstva. Industrijski sektor prispeva 27 odstotkov BDP in zaposluje 19 odstotkov delovne sile. Največji delodajalec storitvenega sektorja je segment trgovine na drobno, ki zaposluje približno 12 odstotkov delovne sile v državi. Za gospodarstvo države sta pomembna segmenta tudi izobraževanje in zdravstvo. Najbolj dinamični segmenti so telekomunikacije, turizem, internet in vesoljski inženiring.

Kanada je ena največjih izvoznic kmetijskih proizvodov na svetu, še zlasti pšenice, proizvede pa tudi 10 odstotkov svetovnih pridelkov GSO. Zelo pomemben segment kmetijskega sektorja je ribištvo.

Kanada je tudi ena vodilnih proizvajalk mineralov, zlasti niklja, cinka in urana. Poleg tega je država bogata s plinom in je četrta na svetu glede na največje zaloge nafte, katerih proizvodnja je zgoščena v zahodnih provincah, zlasti v Alberti.

Kljub izbruhu pandemije covida-19 je bil izvoz kanadskega kmetijskega sektorja leta 2020 precej odporen in je v obdobju september 2019 - september 2020 zrasel za 5,1 odstotka.

Kanadski trg ekoloških živil je v obdobju 2016 - 2020 rasel po 3,3-odstotni povprečni letni stopnji in v letu 2020 ustvaril vrednost 3,3 milijarde evrov. 

Največji segment na trgu je segment sadja in zelenjave, ki je v letu 2020 ustvaril prihodke v višini 1,1 milijarde evrov, kar predstavlja 35,4 odstotkov celotnega trga. 

Analitiki napovedujejo, da bo kanadski trg ekoloških živil v obdobju 2021-2025 rasel po 5,5-odstotni povprečni letni stopnji in v letu 2025 dosegel vrednost 4,1 milijarde evrov. 

Kanadski trg ekoloških živil je v letu 2020 upadel za 2 odstotka in dosegel vrednost 3,3 milijarde evrov. Povprečna letna stopnja rasti v obdobju 2016–2020 je znašala 3,3 odstotka.

Segment sadja in zelenjave je največji in je v letu 2020 ustvaril 35,4 odstotka celotne vrednosti trga.

Kanadski trg pohištva in talnih oblog je v obdobju 2016-2020 rasel po 1,3-odstotni povprečni letni stopnji in v letu 2020 dosegel vrednost 10,4 milijarde evrov.

Analitiki napovedujejo, da bo kanadski trg pohištva in talnih oblog v obdobju 2021-2025 rasel po 4,1-odstotni povprečni letni stopnji in v letu 2025 dosegel vrednost 11,9 milijarde evrov. 

Segment pohištva je največji in je v letu 2020 ustvaril 72,7 odstotka celotne vrednosti trga.

Kanada predstavlja 5,7 odstotka ameriškega trga pohištva in talnih oblog glede na vrednost.

Vir: Factiva, junij 2021.

Pregled gospodarskih gibanj v Kanadi

Uvoz blaga je v letu 2020 znašal 356,7 milijarde evrov. V letu 2020 je Kanada največ uvažala stroje, vozila, električno in elektronsko opremo, mineralna goriva ter drage kamne. Največj uvoza je bilo iz ZDA (48,8 % od celotnega uvoza), Kitajske, Mehike, Nemčije in Japonske.

Izvoz blaga je znašal v letu 2020 331,7 milijard evrov. Trgovinska bilanca je v letu 2020 zabeležila primanjkljaj v višini 25 milijard evrov. Največ so v letu 2020 izvozili na trg ZDA (73,5 % od celotnega izvoza), sledijo Kitajska, Združeno kraljestvo, Japonska in Nemčija.

Izvoz –uvoz blaga med leti 2018 – 2023 (*) EIU/IMF napoved

Vir: Factiva; ITC, junij 2021

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) v Kanadi so v letu 2018 znašale 757,6 milijarde evrov. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 3,5 %. Celotne izhodne TNI Kanade so v letu 2018 znašale 1122,9 milijard evrov, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 6 odstotkov.

V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 266,9 milijarde evrov. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Nizozemska in Francija. Največ investicij je na področju programske opreme, IT storitev in kovin.

Vir: FDI Intelligence, september 2020.

Poslovno sodelovanje med Kanado in Slovenijo

Pomembnejši bilateralni sporazumi, ki urejajo gospodarsko sodelovanje med državama:

• Uredba o ratifikaciji Sporazuma o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in Kanado
• Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Kanado o mobilnosti mladih (BCASMM)
• Zakon o ratifikaciji Konvencije med Vlado Republike Slovenije in Vlado Kanade o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja (BCAIDO)
• Akt o nasledstvu sporazumov nekdanje Jugoslavije s Kanado, ki naj ostanejo v veljavi med Republiko Slovenijo in Kanado (BCANSNJ)
• Zakon o ratifikaciji Sporazuma o zračnem prometu med Kanado ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami (MCAESZP)
• Zakon o ratifikaciji Sporazuma o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kanado na drugi strani (MEUCASP) 

Vir: IUS-INFO - Register predpisov RS, december 2020.

• Sporazum o mobilnosti mladih (delovni počitniški vizum): Slovenija in Kanada sta leta 2010 sklenili Sporazum o mobilnosti mladih (besedilo objavljeno v Uradnem listu RS). Na podlagi sporazuma lahko mladi od 18. do 35. leta, ki izpolnjujejo v sporazumu navedene pogoje, zaprosijo za delovni počitniški vizum. Slovenski državljani lahko za vizum zaprosijo preko kanadske spletne strani.
• Davčni sporazumi: Kanada ima sklenjenih prek 70 davčnih sporazumov, med drugim s Slovenijo (MP št. 6/01).

Vir: gov.si

Sektorji, ki ponujajo priložnosti na kanadskem trgu so predvsem:

Avtomobilske komponente: Kanada je drugi največji avtomobilski trg v Severni Ameriki. Uvoz predstavlja približno 3/4 trga. V Kanadi je prisotna večina svetovnih proizvajalcev vozil, ki imajo velike dobavne verige, s katerimi lahko pokrijejo najrazličnejše visokotehnološke potrebe za svoje procese. Priložnosti so predvsem v segmentu sestavnih delov, kot so menjalniki, pogonske osi, dušilci in izpušne cevi, sklopke in drugi deli motornih vozil.

Zdravstvo: Kanada je 8. največji trg medicinskih pripomočkov na svetu, ki je bil v letu 2020 ocenjen na približno 8,6 mlrd USD. V kanadskem zdravstvu se povpraševanje po zdravstveni opremi in storitvah stalno povečuje, kar je posledica napredovanja kroničnih bolezni in staranja prebivalstva. Vladna poraba za zdravstvo presega 10 % kanadskega BDP, kar je eden najvišjih odstotkov v razvitem svetu. Največ denarja bo v prihodnje namenjeno za zdravstvene tehnologije, vključno s tele-medicino ter shranjevanjem in prenosom elektronskih zdravstvenih evidenc.

IKT: Kanadski IKT sektor je glavno gonilo gospodarstva in je močno odvisen od uvoza. Sektor beleži močno rast, predvsem v segmentih programske opreme, računalniških storitev in veleprodaje IKT. Perspektivna področja so IT storitve, kibernetska varnost, računalništvo v oblaku, umetna inteligenca in analiza podatkov.

Vir: izvoznookno.si

Vir: Statistični urad RS, avgust 2021

Vir: Statistični urad RS, avgust 2021

Minimalna bruto plača je v letu 2020 znašala 14 CAD na uro, kar je približno 9 EUR, povprečna bruto plača pa je julija 2020 znašala 27,28 CAD na uro (približno 17,5 EUR).

Izobraževanje: Izobraževanje v Kanadi je v večjem delu javno zagotovljeno, financirano in nadzirano s strani zveznih, deželnih in lokalnih oblasti. Izobraževanja so v pokrajinski pristojnosti, učni načrt je prilagojen posamezni pokrajini. Izobraževanje se na splošno deli na osnovnošolskega, srednješolsko in višješolsko izobrazbo. V večini države je obvezno šolanje do 16. leta starosti. V večini kanadskih šol se fantje in dekleta učijo skupaj v isti učilnici. Študente poučujejo učitelji, ki imajo pogosto univerzitetno izobrazbo. Vsaka pokrajina in ozemlje ima opredeljen niz spretnosti in razredov, ki se jih morajo učenci naučiti v vsakem razredu. To se imenuje kurikulum. Izobraževanje je za vse študente v kanadskem javnem šolskem sistemu brezplačno. Srednješolci morajo obiskovati šolo do 16. ali 18. leta, odvisno od pokrajine ali ozemlja.

Tako kot regije, so tudi univerze tako razdeljene. Tako ima Kanada državne, kot tudi privatne univerze. Spodaj je naštetih le nekaj izmed številnih. New Brunswick je najstarejša univerza v Kanadi, ustanovljena leta 1785.

Državne univerze razdeljene po številu študentov: University of Toronto – Toronto, Université de Montréal – Montreal, Concordia University – Montreal, Athabasca University – Athabasca in University of British Columbia – Vancouver.

Privatne univerze so Fairleigh Dickinson University – Vancouver, Kingswood University – Sussex inTyndale University College – Toronto.

Za najprestižnejšo velja prav zadnja.

Vsaka univerza ima šolnino. Tudi za kanadske študente ni univerz brez šolnine. Lahko pa študirate, ne da bi plačali šolnino, tako da prejmete štipendijo za celotno šolanje ali celo v celoti financirane štipendije. V Kanadi obstajajo zelo, zelo ugodne univerze tudi za tuje študente.

Pet najbolj priljubljenih študijskih področij: podjetništvo in finance, računalništvo in IT, inženirstvo, medicina, novinarstvo.

Kanada. Foto: Shutterstock

Kateri dokumenti so potrebni za študijsko Viso v Kanadi? Sprejemno pismo univerze; Veljavni potni list; Dokaz, da imate dovolj sredstev za financiranje študija; Dokaz o preverjanju znanja angleščine; Akademski dokumenti; Potrdilo o plačilu šolnine ter Zdravniško potrdilo.

Kanada je na splošno zelo zaželena destinacija za delo. Tujci morajo za opravljanje dela v Kanadi pridobiti delovno vizo oz. dovoljenje za delo.

Poglej več na: Work in Canada

Kanada povprašuje po naslednjih delovnih mestih: Tehnologija in inženiring - razvijalec programske opreme; zdravje - registrirana medicinska sestra;  finance - finančni svetovalec / načrtovalec; vodenje prodaje in trženja – merchandiser; splošno poslovanje ter voznik tovornjaka.

Kanada je odličen kraj za življenje in delo. Pravzaprav se Kanada uvršča na drugo mesto na svetu, takoj za Nemčijo po merilih splošne trajnosti, kulturnem vplivu, podjetništvu, gospodarskem vplivu in kakovosti življenja.

Katero je najpogostejše delovno mesto v Kanadi? Oseba za prodajo na drobno. Najpogosteje zaposleni Kanadčani so prodajalci na drobno. To velja za najpogostejše delovno mesto žensk v tej državi, drugo najpogosteje pri moških in na splošno najbolj priljubljen poklic.

Najbolje plačana delovna mesta v Kanadi: zdravnik - 150.000 CAD / leto; odvetnik - 135.000 CAD / leto; rudar / vrtalec nafte in plina - 77.250 CAD / leto; zobozdravnik - 75.000 CAD / leto in registrirane medicinske sestre - 74.000 CAD / leto.

Če želite iti v Kanado začasno študirati ali delati, boste verjetno potrebovali študijsko dovoljenje ali delovno dovoljenje. Če ste zaprosili za študijsko ali delovno dovoljenje, vam bo vizum izdan hkrati z dovoljenjem. Ni vam treba zaprositi ločeno ali plačati dodatne pristojbine.

Kako dobite delovni vizum za Kanado:

• zagnati aplikacijo
• pojdite na razdelek »Začni prijavo« na začetni strani računa.
• kliknite »Prijavi se za prihod v Kanado«
• na naslednji strani se pomaknite navzdol do razdelka »Nimam osebne referenčne kode«
• kliknite gumb »Vizitorski vizum, študijsko in / ali delovno dovoljenje«.

Začasni delovni vizum je enostaven način emigracije v Kanado iz dveh razlogov -  čas obdelave lahko traja le 2 tedna in za kvalifikacijo ne potrebujete posebne ocene celovitega sistema uvrščanja (CRS).