Odpiramo vrata tujine: Gospodarstvo v Franciji (2/5)

Pregled gospodarskih gibanj v Franciji

Izvoz: Francija je v letu 2019 izvozila za 531,3 milijard evrov blaga. Rezultat je -46,1 milijard evrov trgovinskega primanjkljaja. Največ je Francija v letu 2019 izvažala v Nemčijo (14,1 % od celotnega izvoza), ZDA, Italijo, Španijo in v Združeno kraljestvo. Najpomembnejše blagovne skupine v izvozu so bili stroji in oprema, letala, vozila, električna in elektronska oprema ter farmacevtski izdelki.

Uvoz: država je leta 2019 uvozila za 577,4 milijard evrov blaga. Največ je uvažala iz Nemčije (14,9 % od celotnega uvoza), Kitajske, Italije, ZDA in Španije. Največ so uvozili strojne opreme, vozil, mineralnih goriv, električne in elektronske opreme, ter farmacevtskih izdelkov.


Izvoz –uvoz blaga med leti 2017 – 2022
(*) EIU napoved
 

Glavne uvozne blagovne skupine 2019	% od celote	Glavne izvozne blagovne skupine 2019	% od celote
Stroji, jedrski reaktorji	13,1	Stroji, jedrski reaktorji	12,1
Vozila	11,5	Zrakoplovi, vesoljska plovila	9,6
Mineralna goriva, olja	10,3	Vozila	9,5
Električna in elektronska oprema	8,9	Električna in elektronska oprema	7,8
Farmacevtski izdelki	3,9	Farmacevtski izdelki	6,4

 

Vodilni uvozni trgi 2019	% od celote	Vodilni izvozni trgi 2019	% od celote
Nemčija	14,9	Nemčija	14,1
Kitajska	9,2	ZDA	8,5
Italija	7,6	Italija	7,6
ZDA	6,7	Španija	7,5
Španija	6,5	Združeno kraljestvo	6,8
Slovenija (44. mesto)	0,3	Slovenija (50. mesto)	0,3

Vir: Factiva; ITC, junij 2020.
 
Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) so v Franciji v letu 2018 znašale 699,1 milijard evrov. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 6,3 %. Celotne izhodne TNI Francije so v letu 2018 znašale 1.277,8 milijard evrov, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 5,9 %.

V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 167,9 milijard evrov. Glavna država vlagateljica so ZDA, sledita pa ji Nemčija in Združeno kraljestvo. Največ investicij je na področju nepremičnin in poslovnih storitev.
 
Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020  
 

Podjetje	Obseg investicij (v mio EUR)
Airbus	2.503,6
ProLogis	2.399,6
Amazon.com	2.080,5
ArcelorMittal	1.258,0
IBM	1.207,7
Lidl	1.107,1
CGI Group	961,8

Vir: FDI Intelligence, september 2020.
 

Zanimivosti – poslovno sodelovanje med Francijo in Slovenijo

Bilateralni sporazumi med Slovenijo in Francijo:

• Uredba o ratifikaciji protokola med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Francije o vzpostavitvi diplomatskih odnosov
• Zakon o ratifikaciji Sporazuma o zračnem prometu med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Francije (BFRZP)
• Zakon o ratifikaciji sporazuma o sodelovanju v kulturi, izobraževanju, znanosti in tehniki med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Francije (BFRIKZT)
• Akt o nasledstvu sporazumov nekdanje Jugoslavije z Republiko Francijo, ki naj veljajo med Republiko Slovenijo in Republiko Francijo

Vir: IUS-INFO - Register predpisov RS, december 2020.

Že od nekdaj so Slovenci živeli v Franciji, nekateri tam prebivajo še danes, zlasti v severovzhodnem delu države. To so območja, kjer je bilo razvito rudarstvo, predvsem premogovništvo, natančneje v mestecu Lievin – to ima 35 000 prebivalcev. Skupaj s  sosednjim Lensom sestavlja aglomeracijsko skupnost, imenovano Communoupole. Skupaj imata 36 občin  in 250.000 prebivalcev. Ta kraj je tudi sedež dveh kantonov. Veliko rudarjev je bilo tudi nekaj Slovencev, med njimi Jurij Artič, ki  je bil dolga desetletja tesen sodelavec Slovenske izseljenske matice in nam je sporočal novice iz te »slovenske kolonije«. Mestece je bilo z opustitvijo premogovništva zelo prizadeto, saj je bil razvoj kraja odvisen predvsem od rudnikov. Na srečo se je kasneje  pretvorilo v druge gospodarske panoge.

V Franciji danes živi okoli 20.000 Slovencev. Prvi večji val izseljencev je tja prišel že po prvi svetovni vojni, tako da predvsem na območju vzhodne Francije – Merlebach, Aumetz in na severu – Sallaumines, živi že šesta generacija Slovencev. Večje slovenske skupnosti so še v Parizu, Nici in Marseillu. V Franciji delujejo številna slovenska društva, kot so Društvo Slovencev v Parizu, Planika, A.T.S.O., Jadran, Nanos, Društvo slovensko-francoskega prijateljstva, Slovenska katoliška misija in Društvo prijateljev Slovenske katoliške misije. Društveno in kulturno življenje je razmeroma skromno, aktivnosti so predvsem socialnega značaja. V sodelovanju s slovenskim Ministrstvom za izobraževanje, šolstvo in šport poteka dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture.
Vir: slovenci.si
 

FOTO: Shutterstock

Sektorji, ki ponujajo priložnosti na francoskem trgu so predvsem:
Francija ima stabilno poslovno klimo, ki privablja vlagatelje z vsega sveta. Ima sodobno poslovno kulturo, prefinjene finančne trge, močan režim pravic intelektualne lastnine in inovativne poslovne voditelje. Poleg tega je gospodarsko razvita država z veliko, raznoliko in prefinjeno bazo potrošnikov.
 
Živilski izdelki: Tržne priložnosti vključujejo sadne sokove in brezalkoholne pijače, aromatizirane izvirske vode, sveže sadje in zelenjavo, zamrznjeno hrano, prigrizke, inovativne dietetične in zdravstvene izdelke, ekološka živila, juhe, žitarice za zajtrk in hrano za hišne živali.
 
Aditivna proizvodnja ali 3D tiskanje: Francija je na področju 3D tiska na 4. mestu v Evropi, za Nemčijo, Združenim kraljestvom in Italijo. Vrednost trga je v letu 2020 znašala približno 400 milijonov evrov ali 3 % svetovnega trga aditivne proizvodnje. Povprečna pričakovana letna rast trga v Evropi v prihodnjih letih je 15 %. Glavni sektorji industrije v Franciji, ki se že ukvarjajo z aditivno proizvodnjo, so letalska industrija, medicinska in zobozdravstvena industrija, avtomobilska industrija, železniška industrija, luksuzno blago, gradbeništvo, prehrambna industrija in energetika.

IKT: Rast trga je v prihodnjih letih napovedana na področju digitalizacije dokumentov in procesov, digitalnih uporabniških storitev, upravljanja in obdelave podatkov, izmenjave informacijskega sistema in računalništva v oblaku. Vse bolj razširjen hitri dostop do interneta (5G) in brezžična povezljivost bosta spodbujala povpraševanje po sistemski integraciji in pospešila razvoj rešitev na področju interneta stvari in umetne inteligence. Medtem ko se letna rast potrošniške programske opreme in storitev giblje okoli 4 %, trg računalništva v oblaku raste po 21 % povprečni letni stopnji. Storitve v oblaku v javnem sektorju so eden najhitreje rastočih segmentov ter privlačna komercialna in naložbena priložnost.
 
Perspektivni sektorji so še farmacija, logistika, elektronika, zdravstvo, biotehnologija in klicni centri.

 

Delež	EUR	Skupina proizvodov
50 %	844.459	Vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor
9 %	156.843	Električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke
8 %	135.165	Farmacevtski proizvodi
8 %	134.789	Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave, njihovi deli
2 %	31.007	Plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas, kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume
2 %	29.199	Aluminij in aluminijasti izdelki

 
Slovenski uvoz iz Francije v letu 2020 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR):
 

Delež	EUR	Skupina proizvodov
36 %	335.319	Vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor
12 %	108.918	Električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke
11 %	99.612	Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave, njihovi deli
5 %	51.428	Plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas, kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume
4 %	35.443	Farmacevtski proizvodi
3 %	25.321	Železo in jeklo

Vir: Statistični urad RS, marec 2021.
 
V francoskem poslovnem svetu v službi dobiš veliko več, kot pa daš, saj se med drugim tudi naučiš francoščine. Slovenci smo za razliko od Francozov preveč osredotočeni na ustaljene tirnice, kljub temu da veljamo za enega najbolj delavnih narodov, pri nas manjka urejen sistem, kot ga ima Francija. Prav tako Francija in tudi Nemčija bolj spodbujata mlade, da si na prehodu iz srednje šole na fakulteto, vzamejo eno prosto leto, namenjeno delu, potovanjem ali celo študiju. Pri nas so smernice srednja šola, fakulteta, služba, preveč ustaljene. Francija pa ima več socialne pomoči, boljše zdravstvo, a precej manj porodniškega dopusta. Čeprav Slovenija velja za dokaj socialno državo, jo Francija na tem področju prekaša. Imajo 35-urni delavnik, sicer brez odmora za malico. Tisti, ki imajo sklenjeno zaposlitev za nedoločen čas, imajo veliko pravic. Zdravstveni sistem je tudi boljši od našega, čakalnih dob je manj. Francoski zdravniki veliko manj poudarjajo, kaj so, namesto bele halje, so oblečeni kar v navadna oblačila. Snobizma med zdravstvenimi delavci je precej manj kot pri nas. Največja pomanjkljivost socialnega sistema pa je porodniški dopust, saj so ga porodnice deležne zgolj tri mesece.
 
Francozi so vljudni, spoštljivi, kultivirani in izredno prijazni, še posebej v restavracijah in trgovinah, goste običajno ogovorijo z 'bonjour madame' oziroma 'bonjour monsieur'.

So tudi precej ponosni, v njihovi prisotnosti ni preveč pametno kritizirati Francije. To dejstvo se mi zdi dobro, ker Slovenci preveč kritiziramo vse, kar se da. Prav tako so se Francozi precej bolj pripravljeni postaviti zase, iti na ulice in se boriti za svoje pravice, Slovenci smo na tem področju nekoliko bolj apatični.

Po drugi strani pa drži tudi, da zna biti marsikateri Francoz nedostopen in aroganten. »Omehčate« pa ga s suverenim, samozavestnim pristopom, pri čemer koristi tudi vsaj osnovno poznavanje francoskega jezika.  
 
Minimalna in povprečna plača sta višji kot v Sloveniji. Minimalna bruto mesečna plača v Franciji v letu 2021 znaša 1.554,58 EUR. Povprečna mesečna bruto plača je v letu 2020 znašala 3.097 EUR. (okrog  2.000 EUR neto).

Življenjski standard je zelo odvisen od tega, kje živiš. Na podeželju je precej lažje kot v Parizu, kjer so že samo najemnine ogromen strošek. Lahko bi rekli, da je Francija ogromna Slovenija, saj imajo tako kot mi, gore, morje, ravnino in vinograde.

Francija sodi med države gostiteljice, ki sprejmejo največ tujih študentov v svoje visokošolske inštitucije. Razlogi za uspeh se skrivajo v kvaliteti francoskega visokošolskega izobraževanja, v kvaliteti vsakdanjega življenja, v ponudbi kulture in tudi v možnostih, ki jih študij v Franciji odpira v evropskem prostoru. Eden od razlogov je tudi dejstvo, da za študij v Franciji tekoče znanje francoščine ni več pogoj. Velik del izobraževalnih programov poteka po novem tudi v angleščini. Z agencijo CampusFrance je Francija dobila operativno strukturo, ki se med drugim ukvarja z razvrščanjem in indeksiranjem programov v angleščini (podatki dostopni na: Programs taught in english, na spletni strani CampusFrance). Ti programi so iz leta v leto številčnejši.

Med najbolj znane univerze spadajoUniversité Denis Diderot (Paris VII), Université Panthéon-Assas (Paris II), Université Panthéon-Sorbonne (Paris I), Université Paris-Dauphine (Paris IX), Université Paris-Sorbonne (Paris IV), Université Pierre et Marie Curie (Paris VI), Université René Descartes (Paris V) in Université Sorbonne-Nouvelle (Paris III).

V kolikor ste slovenski državljan, kot državljan države članice EU, za zaposlitev v Franciji, ne potrebujete delovnega dovoljenja. V kolikor ste državljan tretje države, morate za zaposlitev v Franciji izpolnjevati pogoje, ki jih za zaposlitev državljanov tretjih držav določa francoska nacionalna zakonodaja.

Državljani EU, Norveške, Islandije in Švice lahko v Franciji delajo brez vize. Državljani nekaterih držav, ki niso članice EU imajo dovoljenje za delo v Franciji brez vize za obdobje treh mesecev, za daljšo dobo pa z delovno vizo.