Odpiramo vrata tujine: Gospodarstvo na Norveškem (2/5)

V seriji prispevkov rubrike »Odpiramo vrata tujine« predstavljamo Norveško.
Fotografija: Norveška. Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Norveška. Foto: Shutterstock

Norveško gospodarstvo je na splošno označeno kot mešano gospodarstvo; kapitalistično tržno gospodarstvo z jasno komponento državnega vpliva. Tako kot v preostalem delu zahodne Evrope je bila širitev večine industrije na Norveškem v veliki meri odvisna od pravic zasebne lastnine in zasebnega sektorja.

Norveška ocena ekonomske svobode znaša 73,4, s čimer za njeno gospodarstvo velja, da je 28. najbolj svobodno v indeksu 2021. Norveška se med 45 državami v evropski regiji uvršča na 15. mesto, njena skupna ocena pa je nad regionalnim in svetovnim povprečjem. Norveško gospodarstvo tudi letos ostaja med večinoma prostimi.

Država ima zelo visok življenjski standard v primerjavi z drugimi evropskimi državami in močno integriran sistem socialnega varstva. Sodobni norveški proizvodni in socialni sistem se zanašata na finančno rezervo, pridobljeno z izkoriščanjem naravnih virov, zlasti nafte iz Severnega morja.

Norveško gospodarstvo je odvisno od njenih naravnih in energetskih virov (nafta, plin, hidravlična energija, gozdovi in ​​minerali). Naftne rente, ki so nekoč prevladovale v BDP-ju, zdaj zagotavljajo manj kot štiri odstotke le-tega, saj je ta precej pod najvišjo ravnjo iz leta 2000.

Mnogi verjamejo, da je bila Norveška razmeroma revna država, dokler ni odkrila nafte in plina v Severnem morju. Norveška je trenutno šesta najbogatejša država na svetu, merjeno z BDP-jem na prebivalca. Norveški BDP na prebivalca znaša po ocenah IMF približno 69.000 dolarjev.

Leta 2020 je državni dolg Norveške znašal približno 171 milijard ameriških dolarjev.

Norveška je danes zaradi dobro izobražene delovne sile, produktivnega javnega in zasebnega sektorja ter bogatih naravnih virov bogata država. Poleg tega lahko blago, kot so oblačila, kupuje po nizkih cenah na mednarodnih trgih in po visokih cenah prodaja blago, kot je losos.

V boju z epidemijo poskuša desnosredinska vlada izvesti podjetnikom prijazne ukrepe in znižati davke. Osredotočena je na nadaljnje zmanjšanje negativnih vplivov nižjih cen nafte na širšo gospodarsko aktivnost in na krepitev celinskega gospodarstva.

Norveška je bogata država z enim najvišjih BDP-jev na prebivalca na svetu. Ta je v letu 2020 znašal 58.626 evrov. Norveška ima stabilno gospodarstvo z dobro razvitim zasebnim sektorjem, obsežnim državnim sektorjem in široko mrežo socialne varnosti.

Stopnja rasti BDP-ja na Norveškem je od leta 1978 do 2021 v povprečju znašala 0,60 odstotka, v tretjem četrtletju letu 2020 je dosegla najvišjo vrednost (4,30 odstotka), v drugem četrtletju 2020 pa rekordno nizko raven (-4,60 odstotka).

Za Norveško je znano, da je dežela z najvišjim življenjskim standardom, in njeno bogato gospodarstvo je eden glavnih razlogov za to. Poganja jo izvoz nafte in plina, zaradi česar je ne le izjemno učinkovita in stabilna, temveč ji to pomaga pri tem, da je že mnogo let ena izmed najbogatejših držav.

Njen BDP je znašal v letu 2020 362 milijard dolarjev.

Na Norveškem naravne razmere omejujejo kmetijski razvoj, zato pa je toliko bolj razvita industrija. Dežela je bogata z različnimi naravnimi danostmi, kot so nafta, les, kovine, ribe itd. Razvite so naftna, predelovalna, ladjedelniška, kemična, ribiška in tekstilna industrija. Norveška je ena največjih svetovnih izvoznic nafte, tudi proizvodnja plina se je od leta 2000 več kot podvojila. Norveška domača proizvodnja električne energije pa skoraj v celoti temelji na hidroenergiji. 

Gospodarske panoge
Gospodarske panoge

Kmetijski sektor ustvari dva odstotka BDP-ja in zaposluje približno dva odstotka delovne sile. Storitveni sektor je visoko razvit. Letno ustvari okoli 69 odstotkov vrednosti BDP-ja in zaposluje več kot tri četrtine prebivalstva. Industrijski sektor ustvari 29 odstotkov BDP in zaposluje približno petino delovne sile.

Norveška ima veliko rudnega bogastva, predvsem kovinskim rud. Železarstvo in jeklarstvo, ki sta bili nekoč najpomembnejši industriji, je izpodrinila izdelava aluminija iz uvoženega boksita. Norveška je tudi vodilna izvoznica niklja, cinka in bakra. V norveškem gospodarstvu prevladuje proizvodnja nafte, ki ustvari skoraj četrtino vrednosti BDP-ja. Norveška je hkrati pomembna proizvajalka in izvoznica zemeljskega plina.

Druge pomembnejše industrijske panoge so še ladjedelništvo, kovinska industrija, lesna in papirna industrija, kemična industrija ter proizvodnja strojev in električne opreme.

Leta 2020 je Norveška beležila rast industrijske proizvodnje v višini 4,1 odstotka. Za leto 2021 je ponovno napovedana rast v višini treh odstotkov, v letu 2022 in 2023 pa v višini 3,1 odstotka.

Norveška je ena od vodilnih držav na svetu pri uporabi obnovljive energije, tehnologij čiste energije ter alternativnih goriv.

Trondheim, Norveška. Foto: Shutterstock
Trondheim, Norveška. Foto: Shutterstock

Norveška ima veliko vodnih virov, domača proizvodnja električne energije pa skoraj v celoti temelji na hidroenergiji. V letu 2019 je bila Norveška sedma največja država na svetu na področju hidroelektrarn in največja v Evropi. 

Norveška je zavezana ogljično nevtralnemu gospodarstvu, zato je CCS pomembna prednostna naloga države. 

V vetrno energijo je trenutno usmerjena večina naložb. Največji vlagatelji so podjetja Equinor, Statkraft, Scatec, Havgul, Aker Wind Energy in Fred. Olsen Renewables. Postavljenih je bilo že nekaj vetrnih elektrarn na morju, vprašanje državnih subvencij pa je še vedno predmet politične razprave.

Sončna energija je hitro rastoči sektor svetovnega energetskega trga in tudi Norveška ima v tem segmentu ambiciozne cilje. Več podjetij za sončno tehnologijo, vključno z REC Solar, REC Silicon, NorSun in Scatec Solar, že sodeluje pri razvoju v celotni vrednostni verigi.

Norveška ima skupno 765 milijonov kvadratnih metrov gozda, letni prilastek znaša 25 milijonov kubičnih metrov. Večino gozda ne izkoriščajo za gorivo, zato je potencial za napredna bio goriva velik.

Pametnejše in energetsko bolj učinkovite stavbe, ki lahko tudi same proizvajajo energijo, so postale del prednostnih nalog pametnih mest. Zelene zgradbe so del celostnega načrta za oblikovanje bolj trajnostne družbe.

Norveški trg obnovljivih virov energije bo po napovedih analitikov v obdobju med 2020 in 2025 rasel po 2,92-odstotni povprečni letni stopnji. Zaradi zaveze vlade, da bo največ energije pridobivala iz obnovljivih virov in zmanjšala emisije ogljika, bo delež obnovljivih virov v prihodnjih petih letih bistveno narasel. 

Prodaja ekoloških pakiranih živil se je na Norveškem v letu 2019 povečala za 18 odstotkov in dosegla vrednost 171 milijonov evrov. Največjo rast je v letu 2019 dosegel segment ekološkega sladoleda, saj se mu je prodaja lani povečala za 72 odstotkov.

Analitiki napovedujejo, da bo norveški trg ekoloških živil v prihodnjih petih letih rasel po devetodstotni povprečni letni stopnji in v letu 2024 dosegel vrednost 266 milijonov evrov.

Drugi največji konkurent v segmentu otroške hrane, Nestle, je v letu 2019 svojo celotno ponudbo otroške hrane predstavil kot ekološko. To je povečalo skupno prodajo ekoloških pakiranih živil, saj predstavlja ekološka otroška hrana velik segment na trgu z vse večjim deležem prodaje. 

Potrošniki namenjajo ekološko pakirani hrani v zadnjih letih razmeroma veliko pozornosti, a je ta trg v primerjavi s Švedsko in Dansko še dokaj nerazvit. Zato tudi večina konkurentov na trgu uspešno deluje, saj je trenutno na njem še dovolj prostora, kar omogoča rast prodaje večini ponudnikov.

Na Norveškem uporabljajo le tri odstotke nerodovitnih tal za poljedelstvo, pri čemer pridelujejo predvsem žito, krompir in živinsko krmo. Norveška namenja kmetijskemu sektorju visoke subvencije. Ribištvo je ena najpomembnejših kmetijskih dejavnosti, saj je Norveška druga največja svetovna izvoznica morske hrane. Ribištvo prinaša največ dohodka. Glavna ribiška pristanišča so Trondheim, Hammerfest, Bergen in Alesund. V severnih delih prevladuje lov na polenovke, južneje lovijo slanike, na območju Stavangerja pa sardelice. Poleg naštetih rib lovijo še rdeče okune, losose, škampe in školjke.

Norveška je dežela, kjer je že od 16. stoletja naprej gozdarstvo zelo pomembna dejavnost. Gozd zavzema 27 odstotkov površine; od tega je 80 odstotkov iglastih in 20 odstotkov listnatih dreves. Les uporabljajo za gradnjo hiš, izdelovanje pohištva, deloma pa ga izvažajo kot papirno kašo in papir. Več kot četrtina gozdov je v zasebni lasti in ti so kot vir dohodka temeljnega pomena za številne kmetije.

V 70. letih prejšnjega stoletja so pod norveškim dnom Severnega morja odkrili zaloge nafte in zemeljskega plina. Od leta 1976 dalje spada Norveška med države, ki izvažajo nafto in zemeljski plin. Ti dve surovini sta danes najpomembnejše izvozno blago v deželi. Podmorsko bogastvo izkorišča šest naftnih družb, od katerih je največja državna družba Statoil.

Najprivlačneje turistične dejavnosti so križarjenja po fjordih, planinarjenje, čolnarjenje po divjih vodah in smučanje. Na Norveškem se nahajajo tudi različne kulturne atrakcije, ki so vredne ogleda.

Vir: Factiva, avgust 2020.

Pregled gospodarskih gibanj na Norveškem

Vrednost izvoza blaga je znašala v letu 2020 69,6 miljarde evrov. Trgovinski presežek v blagovni menjavi je znašal 1,6 milijarde evrov. Norveška je v letu 2020 največ izvozila v Združeno kraljestvo in sicer 17,4 odstotka od celotnega izvoza. Sledijo Nemčija, Švedska, Nizozemska in Kitajska. V največji meri so izvažali mineralna goriva, ribe, rake in mehkužce, stroje in opremo ter aluminij in izdelke iz njega.

V letu 2020 je znašala vrednost uvoza 68 milijard evrov. Norveška je v letu 2020 največji delež blaga uvozila iz Kitajske (11,1 odstotka od celotnega uvoza), sledijo Nemčija, Švedska, ZDA in Združeno kraljestvo. V letu 2020 so v največji meri uvažali stroje in opremo, vozila, električno in elektronsko opremo, izdelke iz železa in jekla ter mineralna goriva.

Izvoz –uvoz blaga med leti 2018 – 2023 (*) EIU/IMF napoved
Izvoz –uvoz blaga med leti 2018 – 2023 (*) EIU/IMF napoved

Glavne uvozne blagovne skupine 2020

% od celote

Glavne izvozne blagovne skupine 2020

% od celote

Stroji, jedrski reaktorji

14,0

Mineralna goriva, olja

49,1

Vozila

11,5

Ribe, raki, mehkužci

13,0

Električna in elektronska oprema

9,9

Stroji, jedrski reaktorji

5,0

Izdelki iz železa in jekla

4,9

Ostalo blago

4,6

Mineralna goriva, olja

4,3

Aluminij in aluminijasti izdelki

4,0

Vodilni uvozni trgi 2020

% od celote

Vodilni izvozni trgi 2020

% od celote

Kitajska

12,1

Združeno kraljestvo

17,4

Nemčija

11,5

Nemčija

11,7

Švedska

10,7

Švedska

9,9

ZDA

6,8

Nizozemska

9,9

Združeno kraljestvo

5,4

Kitajska

7,8

Slovenija (47. mesto)

0,2

Slovenija (82. mesto)

<0,1

Vir: Factiva; ITC, junij 2021

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) na Norveškemi so v letu 2018 znašale 104,6 milijard evrov. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala - 6,2 odstotka. Celotne izhodne TNI Norveške so znašale v letu 2018 166,6 milijarde evrov, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 2,4 odstotka.

Polarni sij, Norveška. Foto: Shutterstock
Polarni sij, Norveška. Foto: Shutterstock

V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 18,5 milijarde evrov. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Švica in Združeno kraljestvo. Največ investicij je na področju premoga, nafte, plina in kovin.

Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju med letoma 2003 in 2020:

Podjetje

Obseg investicij

(v mio EUR)

Idemitsu Kosan

1.503,1

Lundin Petroleum

1.403,9

Park Inn

279,0

Microsoft

195,8

BioMar

161,4

GAC Group

87,1

Wartsila (Waertsilae)(Wärtsilä)

41,7

Vir: FDI Intelligence, september 2020

Zanimivosti - poslovno sodelovanje med Norveško in Slovenijo:

Bilateralni sporazumi med Slovenijo in Norveško:

  • Akt o nasledstvu sporazumov nekdanje Jugoslavije s Kraljevino Norveško, ki naj ostanejo v veljavi med Republiko Slovenijo in Kraljevino Norveško (BNONSNJ) 
  • Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Kraljevine Norveške o zračnem prometu (BNOZP) 
  • Zakon o ratifikaciji sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Kraljevine Norveške o ukinitvi vizumov (BNOUV) 
  • Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Kraljevine Norveške o mednarodnem cestnem prevozu (BNOMCP)  
  • Zakon o ratifikaciji Sporazuma o vzajemnem varovanju tajnih podatkov med Vlado Republike Slovenije in Vlado Kraljevine Norveške (BNOVTP) 
  • Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Kraljevine Norveške o konsolidaciji dolga Republike Slovenije (BNOKD) 
  • Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Kraljevine Norveške o medsebojni pomoči pri carinskih zadevah (BNOMPC) 
  • Uredba o ratifikaciji Memoranduma o soglasju med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in Ministrstvom za obrambo Kraljevine Norveške o stikih in sodelovanju pri obrambnih zadevah 
  • Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Kraljevino Norveško o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka, s protokolom (BNOIDO)

Vir: IUS-INFO - Register predpisov RS, december 2020.

Sektorji, ki ponujajo priložnosti na norveškem trgu

Norveška ponuja številne priložnosti za slovenske izvoznike, predvsem na področjih obnovljivih virov energije, informacijske tehnologije, logistike, turizma, zdravstvenega varstva, lesne in prehrambne industrije ter potrošniškega blaga.

Prehrambni izdelki: Norveška je samo 50 % samooskrbna s hrano in kmetijsko proizvodnjo. Velike trgovske verige ponujajo možnosti za prodajo številnim tujim dobaviteljem. Med potrošniki je vse večje povpraševanje po ne tradicionalnih živilih, zdravi prehrani in ekoloških izdelkih. Priložnosti za izvoznike so še v segmentih predelanega in svežega sadja ter zelenjave, govejega mesa, vina, piva, sladkorja, sladil, pa tudi hrane za hišne ljubljenčke.

Les: Priložnosti so v izvozu lesa, vezanih plošč in lesnih izdelkov.

Zdravstvo in farmacija: Norveška za zdravstveno varstvo nameni 10,5 % BDP, kar jo za ZDA in Švico uvršča na 3. mesto na svetu. Priložnosti so predvsem za področju e-zdravja, tele-medicine in medicinske opreme. Tele-medicina in e-zdravje spadata med nacionalne prednostne naloge, saj predstavljata pomembna orodja za uspešno izvajanje ključnega integriranega zdravja. Zaradi zelo omejene domače proizvodnje, se Norveška močno zanaša na uvoz medicinske opreme. Pri uvozu imajo prednost vrhunski, kakovostni izdelki in prilagojen trženjski pristop. Zanesljivost in kakovost izdelkov, skupaj z informacijami, prejetimi od izvajalcev zdravstvenih storitev in ustreznih certifikacijskih organov ter poklicnih združenj na Norveškem so najpomembnejši dejavniki pri nakupu medicinske opreme. Oprema, ki se prodaja na Norveškem, mora biti registrirana pri norveškem direktoratu za zdravje in mora imeti odobritev EU (znak CE).

Večji javni razpisi so objavljeni na www.doffin.no in Tenders Electronic Daily.

Slovenski izvoz na Norveško v letu 2020 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR):

Delež

EUR

Skupina proizvodov

29 %

22.195

Električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodikcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke

26 %

19.639

Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave, njihovi deli

12 %

8.887

Aluminij in aluminijasti izdelki

5 %

3.686

Pohištvo, posteljnina, žimnice, nosilci za žimnice, blazine in podoni polnjeni izdelki, svetilke in pribori za njih, neomenjeni drugje, osvetljeni znaki, montažne zgradbe

5 %

3.507

Vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor

3 %

2.059

Les in lesni izdelki, lesno oglje

Slovenski uvoz iz Norveške v letu 2020 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR):

Delež

EUR

Skupina proizvodov

73 %

23.909

Aluminij in aluminijasti izdelki

8 %

2.649

Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave, njihovi deli

6 %

1.912

Rude, žlindre in pepeli

3 %

967

Električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodikcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke

2 %

610

Optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni medicinski ali kirurški instrumenti in aparati, njihovi deli in pribor

1 %

484

Vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor

Vir: Statistični urad RS, avgust 2021

Izobraževanje: Na Norveškem so javne univerze brezplačne za vse mednarodne študente, ne glede na njihovo državljanstvo. Vendar pa lahko nekateri programi/tečaji zaračunavajo pristojbine, na primer tisti, ki so povezani s poslovanjem in upravljanjem, vendar le v nekaj šolah in univerzah. Ne pozabite tudi, da so življenjski stroški na Norveškem precej visoki.

Osnovno in srednješolsko izobraževanje na Norveškem običajno traja 13 let. Norveški šolski sistem lahko razdelimo na tri dele: osnovno šolo (Barneskole, starost 6–13), nižjo srednjo šolo (Ungdomsskole, 13–16 let) in višjo srednjo šolo (Videregående skole, 16–19 let). V osnovni in nižji srednji šoli imajo učenci en skupen kurikulum.

Vso javno izobraževanje na Norveškem je brezplačno, vrtci pa imajo starševske pristojbine. Nedržavnim šolam je z zakonom o zasebni šoli zagotovljeno 85-odstotno državno financiranje.

Ali lahko na Norveškem izbirate šole? Izbira šole ni omejena z družinskim dohodkom.

Javne univerze na Norveškem študentom ne zaračunavajo šolnine, ne glede na državo izvora študenta. To je edinstvena priložnost za brezplačno pridobitev diplome na kakovostni univerzi in eden od mnogih razlogov, zakaj je Norveška postala privlačna država za tuje študente.

Seznam univerz na Norveškem si lahko ogledate na tej povezavi.

Ocena povprečnega študentskega proračuna na Norveškem je približno 12 352 NOK na mesec (2021) za večino stroškov. Norveški direktorat za priseljevanje (UDI) priporoča, da potrebujete približno 123 519 NOK na leto (2021). Približki skupnih študentskih stroškov: Študentsko stanovanje: od 3000-5000 NOK.

Je Norveška dobra dežela za študij? Je tudi priljubljena izbira za mednarodne študije, saj ponuja dober izbor univerz, vključno s štirimi vpisi na QS World University Rankings® 2019. Norveška ima delno zaradi svojih nahajališč nafte in plina na morju četrti najvišji dohodek na prebivalca v svetu in enega izmed najvišjih življenjskih standardov.

Ali lahko študiram na Norveškem v angleščini? Številni študijski programi in tečaji se poučujejo v angleščini. Študentje, ki nimajo materinega jezika v angleščini, bodo med študijem na Norveškem opazili, da se njihovo znanje angleščine izboljša. Visoka raven znanja angleščine v družbi na splošno olajša študij in življenje na Norveškem.

Delo

Številni tujci sanjajo o zaposlitvi na Norveškem, v upanju, da bodo imeli boljše življenje v deželi, ki velja za eno najsrečnejših na svetu. Toda trda resnica o iskanju službe na Norveškem je, da to še zdaleč ni preprosto. Stopnje brezposelnosti na Norveškem so nizke, zato je tukaj še težje najti službo.

Najti delo na Norveškem je pravi izziv kot novinec v državi. Če želite na Norveško priti delati, potrebujete dovoljenje za prebivanje. Običajno morate najprej najti službo. Za katero dovoljenje za prebivanje morate zaprositi, je odvisno od vaše usposobljenosti in vrste dela, ki ga boste opravljali na Norveškem.

Profesionalna delovna mesta na Norveškem vključujejo številna inženirska in gradbena področja, skupaj z IKT in številnimi raziskovalnimi področji. Običajno sta tukaj tudi skrajšani delovni čas in sezonsko delo.

Velika večina Norvežanov poleg norveščine govori angleško – in na splošno na zelo visoki ravni. Številni univerzitetni programi in tečaji se poučujejo v angleščini.

Na katerih področjih so pogosta delovna mesta na Norveškem? Kmetijstvo, kemikalije, ribolov, predelava hrane, kovine, rudarjenje, izdelki iz papirja, nafta in plin.

Norvežani v povprečju zaslužijo 51 212 USD na leto, kar je več od povprečja OECD, ki znaša 43 241 USD.

Minimalna plača: Kvalificirani delavci: najmanj 189,39 NOK na uro. Polkvalificirani delavci: 180,87 NOK. Nekvalificirani delavci: 172,44 NOK. Dodatek za kvalificirane delavce na delovnih nalogah s prenočevanjem zunaj doma: najmanj 37,88 NOK na uro

Tuji državljani, ki bodo delali na Norveškem, običajno potrebujejo dovoljenje za prebivanje. Tujcem se lahko izda dovoljenje za prebivanje na Norveškem na podlagi, na primer, delovnega priseljevanja, zaščite (azila) in družinskega priseljevanja.

Ali je na Norveškem enostavno dobiti delovni vizum? Lažje je, če si kvalificiran delavec. Dovoljenja za prebivanje, izdana kvalificiranim delavcem, bodo vodila do stalnega prebivališča na Norveškem. Morate izpolnjevati potrebne kvalifikacije za kvalificiranega delavca. Najbolj iskana delovna mesta in koliko plačajo:

  • Gradbeni delavec 474.030 51.170
  • HVAC inženir 626.120 67.585
  • Inženir železnic 579.795 62.585
  • Učitelj 499.920 53.960

Koraki do zaposlitve na Norveškem:

Prebivalci EU

  • dober, izpopolnjen življenjepis
  • dokazane sposobnosti
  • stanovanje na Norveškem
  • registracija pri policiji, če živiš na Norveškem več kot 3 mesece

Prebivalci izven EU

  • dober, izpopolnjen življenjepis
  • dokazane sposobnosti
  • izpolnjevanje dovoljenja za prebivanje
  • z vlogo za dovoljenje se najaviš na policiji ali ambasadi
  • ko dobiš dovoljenje za prebivanje, se najaviš na policiji za bivalno kartico
  • pridobitev davčne kartice
  • sporočiti selitev in naslov policiji
  • iskanje stanovanja na Norveškem in selitev

Več iz rubrike

Komentarji: