Odpiramo vrata tujine: Dobrodošli na Mavriciju (1/5)

Majhni tropski otok, v Indijskem oceanu. Mavritius, Mauricius, Mavricij, je le nekaj imen poimenovanja te državice. Mnogi jo obiščejo zaradi »ugodnega« luksuznega turizma, ki otok odlikujejo pravljične plaže, prekrasni koralni grebeni in turkizno morje, dogodivščine sredi raznolikega in eksotičnega rastlinja in živalstva ter srednjeveška multikultura. A ta zeleni otok je tudi ogromni nasad sladkornega trsa, ki je vodilni otoški izvozni konj.
 
Dandanes kljub enormnim vplivom indijske delovne sile, Francozov in Britancev, uspešno krmari in predstavlja močno konkurenco otokoma Martinique in Maui. Naj vas ugasli vulkan, 300 let stari botanični vrtovi, neskončna golf igrišča in slastna kulinarika ponesejo v čudovit raj, kjer veje celoletna prijetna klima, ki omogoča odlične pogoje za surfanje, potapljanje in ribolov.

Osnovne značilnosti države

 
Mavricij je otoška država v jugozahodnem Indijskem oceanu, ki skupaj z otoki oziroma obrobnimi ozemlji Cargados Carajos, Rodrigues in Agalega, tvori Republiko Mauricius. Tako leži približno 550 kilometrov vzhodno od otoka Rodrigues, 400 kilometrov severovzhodno od plitvine Cargados Carajos in 930 kilometrov od otokov Agalega.
 
Od Madagaskarja je oddaljen 900 kilometrov vzhodno. Otok je fiziografsko gledano del Maskarenov oziroma Maskaranskih otokov in leži 200 kilometrov severovzhodno od francoskega otoka Reunion. Je neodvisna država od Združenega Kraljestva in zahteva suverenost še nad arhipelagom Chagos, vključno z Diegom Garcio, kar pomeni približno 2000 kilometrov proti severovzhodu. Velika Britanija to izpodbija.
 
Njegova najvišja točka leži na 828 metrih višine, največja dolžina otoka meri 65 kilometrov, širina pa 45 kilometrov.
 
Otok je vulkanskega izvora ter ga v skoraj v celoti obdajajo koralni grebeni. Severni del je ravninski in se dviguje na osrednjo planoto ter v nadmorski višini spreminja od približno 270 do 730 metrov nad morjem . Planota je omejena z majhnimi gorami, ki so morda tvorile rob starodavnega vulkana. Vzhodna obala je bolj hribovita, poraščena s sladkornim trsom, plantažami čajev in zelenjave ter ohraja pridih  podeželske prvinskosti.
 
 Južni del je idealen za ljubitelje narave, saj je poraščen z bujnimi gozdovi, prepletenimi mangrovami, številnimi belimi peščenimi lagunami in črnimi vulkanskimi kamninami. Prelepa naravna kulisa je idealna tudi za številna golf igrišča. Najvišja točka države je Piton de la Petite Rivière Noire na jugozahodu in meri  828 metrov.
 
Dve glavni reki, Grand River South East in Black River, sta glavni viri hidroelektrarne . Jezero Vacoas, eden glavnih rezervoarjev, je glavni vir vode. Jezero Grand Bassin je hindujsko svetišče in romarski kraj, s templjem posvečenim Lordu Shivi. Slap Chamarel meri v višino 100 metrov, kar mu daje naziv najvišjega slapa na otoku. V bližini se nahajajo peščene sipine različnih barv vulkanskega izvora, ki se imenujejo Seven Coloured Earth ali sedem barvna zemlja. Vulkanski kamni so se ohladili na različnih temperaturah, razpadli v pesek in sedaj sijejo v različnih barvah. 
 
Od rastlinja prevladuje 600 avtohtonih vrst, več kot 300 jih zajema botanični vrt. Našli boste predvsem džunglo, kjer uspevajo mangrove, palme. Tudi tropsko sadno drevje je pogosto, botanični vrt zajema več kot 300 vrst rastlin. Od živalskih vrst boste našli krokodile, insekte, rožnatega goloba, ki velja za ogroženo vrsto ptice, žabe, netopirje, želve velikanke, opice, samberja (zimski jelen) in munga. 
 
Podnebje je pomorsko subtropsko, s precej enakomerno temperaturo skozi vse leto. Povprečne temperature se gibljejo od 20 na morski gladini do 10 stopinj celzija na visoki planoti. Prepoznata se dve sezoni in sicer vroča (od decembra do aprila) in hladna (od junija do septembra). Letne padavine se gibljejo od približno 900 mm na zahodni obali do 1525 mm na jugovzhodni obali in približno 200 mm na osrednji planoti.
 
Otok je sicer možno obiskati skozi celo leto, vendar je najbolj priporočljivo med novembrom in aprilom, ko so temperature zraka in morja najbolj prijetne. Ima več različnih sezon, med decembrom in marcem je najbolj primerno za potapljanje, med junijem in avgustom za surfanje ter med oktobrom in aprilom za ribolov. Za vse ostale pa je celo leto na voljo veliko število obvodnih in vodnih aktivnosti.

Med najbolj obiskane predele spadata severna in zahodna obala, ki imata zaščito gorske verige in posledično zelo blagodejno vreme, toplejše temperature in z razmeroma malo vetra in dežja.
 
Velikost države je razmeroma mahjna, 2,040 km², voda predstavlja slab odstotek površine. Prebivalcev ima 1,261,208. Verska pripadnost je različna, približno polovica prebivalstva je hindujcev, ena tretjina kristjanov - večina rimskokatoliških in z izjemo majhne skupine budistov, je večina preostalega dela muslimanske veroizpovedi. Približno dve tretjini prebivalstva je indo - pakistanskega rodu, med katerimi je večina potomcev zaposlenih v industriji sladkorja. 
 

Približno četrtina prebivalstva je kreolcev (mešanega francoskega in afriškega porekla), malo ljudi pa je kitajskega in francosko - mavricijskega porekla. Gostota prebivalstva na velja za najvišjo med afriškimi državami in na svetu. Prekomerna naselitev je postala resen problem, potem ko je izkoreninjenje malarije falciparum, v zgodnjih petdesetih letih, močno povečalo število prebivalstva. V skladu z vladno politiko, ki so jo podpirale vse mavricijske verske skupnosti in ki ji je pomagala hitra gospodarska rast , je stopnja naravnega prirasta v zadnjih desetletjih 20. stoletja hitro upadala in je zdaj pod svetovnim povprečjem. Tudi upočasnitev letne stopnje rasti je prispevalo k izseljevanju, še posebej v Veliko Britanijo in Francijo.
 
Uradni nacionalni jezik je angleščina, a jo govori zelo majhen odstotek prebivalstva. Kreolski jezik oziroma mauriško kreolščino govori približno štiri petine prebivalstva (80%) in je lingua franca države, podobna francoščini. Bhojpuri, indoarijski jezik, govori desetina prebivalstva, francoščino pa majhen odstotek.  Drugi jeziki, ki se še govorijo na otoku, so  hindujščina, kitajščina, maratščina, tamilščina, telugu in urdujščina. Prebivalec otoka običajno govori dva, tri ali celo več jezikov, izobraževalni sistem pa podpira širok spekter poučevanja jezikov.
 
Valuta je mauriška rupija (MRs ali MUR), ki je 0,02 evra. Himna se imenuje »Domovina«, geslo »Stella Clavisque Maris Indici«, domena .mu,  klicna številka pa se glasi +230, medtem, ko je številka za nujno pomoč 999/112. Po srednje evropskem časovnem pasu so štiri ure pred Slovenijo.

 
Glavno in največje mesto je Port Louis, ki se razteza na 46,7 km² površine in šteje 148.160 prebivalcev. V upravni delitvi države ima status urbanega okrožja, z lastnim občinskim svetom. Vodi ga Lord župan. Njegovo urbano območje se razteza tudi v sosednje okrožje - Black River. Stoji ob globokem naravnem pristanišču, ob severozahodni obali otoka, ki ga obkrožajo planine. Velja za pomembno gospodarsko središče države, kar je tudi razlog, da ima naziv enega izmed najbogatejših mest celotne Afrike. Do preostanka otoka ga povezujejo ceste.
 
Prebivalci so večinoma potomci indijskih delavcev, ki so jih sem naselili britanski upravitelji v 19. stoletju, poleg njih pa živijo tu še večje skupnosti Afričanov in Kitajcev. Med znamenitostmi so utrdba - Citadel iz leta 1838, ki dominira nad mestom, anglikanska in katoliška stolnica, prirodoslovni muzej ter poslopje urada za imigracijo Aapravasi Ghat. Slednje je bilo leta 2006 uvrščeno na seznam Unescove svetovne dediščine. Za glavno mesto otoka je bilo imenovano leta 1968, ko se je država osamosvojila in odcepila izpod britanske krone.
 
Pobrateno je z naslednjimi mesti: Ahmedabad, Indija; Doha, Katar; Erlangen, Nemčija; Foshan, Kitajska; Franceville, Gabon; Džaipur, Indija; Karači, Pakistan; La Possession, Réunion; Le Port, Réunion; Quebec City, Kanada; Saint-Malo, Francija in Surat, Indija.
 
Otočje je bilo poznano arabskim trgovcem že v 10. stoletju. V posesti Portugalcev je bilo od leta 1511 do 1598, ko so ga zasedli in naselili Nizozemci. Poimenovali so ga po princu Mauriceu Nassauskem. Pod francosko upravo so ga v letih 1715–1810, preimenovali v Île de France. Leta 1810 so ga okupirali Britanci, ga po mirovnem sporazumu v Parizu leta 1814 anektirali in uvedli svoj kolonialni režim. Leta 1829 so na otok poselili najemniške delavce iz  Kitajske, po ukinitvi suženjstva 1834 pa še delavce iz indijske podceline, katerih potomci še danes predstavljajo večino prebivalstva.
 

Pravni red Mauritiusa temelji na ustavi iz leta 1968. Mauritius ima hibridni pravni sistem, ki je neposreden rezultat dveh zaporednih kolonizacij s strani Francije oziroma Velike Britanije. Njihov pravni sistem so oblikovali zakoni, podedovani od obeh kolonialnih sil, in se še naprej zgledujejo po njih. Tako je sodobni pravni sistem na Mauritiusu združitev francoskega civilnega prava in običajnega prava, medtem ko so civilni in kazenski postopki oblikovani po britanski praksi. Civilni vidiki, ki urejajo mavricijski pravni sistem, so pogodbeno pravo, pravo socialne varnosti, državljanske pravice, pravo intelektualne lastnine in civilni postopek.
 
Mauritius je za razliko od večine nekdanjih afriških kolonij ohranil odprt, svoboden, demokratičen in visoko konkurenčen politični sistem. Danes je država po političnem sistemu parlamentarna republika, ki jo vodi predsednik Prithvirajsing Roopun, a pot do nje ni bila enostavna. Omejeno avtonomijo so pridobili 1957. Ko so leto kasneje uveljavili splošno glasovalno pravico, je postopoma tudi prevzemal oblast. Po parlamentarnih volitvah 7. avgusta 1967 je dobil popolno avtonomijo.
 
Po zmagi koalicijskega Bloka strank za neodvisnost 12. marca 1968, je razglasil neodvisnost monarhije, v okviru britanskega Commonwealtha in se osamosvojil. Po ustavi, sprejeti istega leta, je bila država ustavna monarhija, z britanskim monarhom, kot voditeljem države. Leta 1991 je bila sprejeta ustavna sprememba, ki je predvidevala republiško obliko vlade, s predsednikom, kot voditeljem države. Po volitvah je 12. marca leto pozneje, postal republika Mauricius. Ima tri veje oblasti.
 
Zakonodajno oblast ima državni zbor, ki se izvoli vsakih pet let in je sestavljen iz 62 izvoljenih in  dodatnih 8 članov, ki so izbrani iz skupine kandidatov, ki niso bili izvoljeni. Izvršilno oblast izvaja Svet ministrov, ki ga vodi premier, ki ga imenuje predsednik, ki sestavlja vlado iz poslancev državnega zbora. Predsednika in podpredsednika izvoli državni zbor za dobo petih let. Ima dvodomni parlament, kot ga ima tudi  Westminstrski sistem vladanja, ter večstrankarski sistem, ki temelji na parlamentarni demokraciji.