Odpiramo vrata tujine: Danska – doing business (2/5)

V seriji prispevkov rubrike »Odpiramo vrata tujine«, predstavljamo Dansko. V celoti bo Danska predstavljena do petka.
Fotografija: Danska. Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Danska. Foto: Shutterstock

Lahko gledamo vse vrste lestvic, na vseh se Danska uvršča med najboljše države sveta, ne glede na to, ali govorimo o izobraževanju, zdravstvenem sistemu, varovanju okolja, demokraciji, indeksu zaznavanja korupcije, konkurenčnosti, dohodku in navsezadnje sreči.

Danska je gospodarsko ena najbolj razvitih držav na svetu. Ima stabilno državno rast, kar ji omogoča socialne storitve na visokem nivoju. V javnem sektorju dela tretjina zaposlenih, 44% odraslih pa koristi kakšno obliko državnih storitev in pomoči.

Glede na makroekonomski položaj je ena izmed najbogatejših evropskih držav, BDP na prebivalca je med najvišjimi na svetu (54.633 EUR per capita).

2 % BDP in zaposluje 2 % prebivalstva. Storitveni sektor prispeva 75 % BDP in zaposluje 80 % prebivalstva. Industrijski sektor zaposluje 18 % aktivnega prebivalstva in ustvari 23 % BDP.
2 % BDP in zaposluje 2 % prebivalstva. Storitveni sektor prispeva 75 % BDP in zaposluje 80 % prebivalstva. Industrijski sektor zaposluje 18 % aktivnega prebivalstva in ustvari 23 % BDP.
Ima odprto in sodobno tržno ter izjemno uspešno gospodarstvo. Kot majhna država s strukturnim presežkom plačilne bilance je močno odvisna od zunanje trgovine. Za njeno gospodarstvo je značilna pravična razdelitev dohodka in obsežni državni ukrepi za dobro državljanov.

Ima razvito industrijo z vodilnimi svetovnimi podjetji na področju farmacevtskih izdelkov, pomorskega prometa, obnovljivih virov energije ter visokotehnološkega kmetijskega sektorja.

Kmetijstvo: ker ima milo podnebje, je kmetijstvo zelo razvito, zemlja rodovitna in posledično velja za eno največjih izvoznic kmetijskih pridelkov v Evropi. Približno 60 % zemljišč se uporablja za kmetijstvo, v državi pa deluje več kot 50.000 kmetov, ki so glavni izvoznik kmetijskih proizvodov.

Država proizvaja dovolj hrane za prehrano 17 milijonov ljudi, kar je trikrat več od njenega prebivalstva. Vpliv koronakrize na kmetijski sektor je razmeroma skromen, saj je povečanje domačega povpraševanja omililo izgube, povezane z izvozom.

Živinoreja: ustvarja približno 90% kmetijskih prihodkov

Bančništvo: Danska ima močan bančni sektor, za katerega je značilna visoka stopnja koncentracije. Domače banke imajo v lasti več kot 85 % bilančne vsote, tri banke pa nadzirajo 50 % vseh sredstev.

Industrija: glavne industrijske panoge so kemična, farmacevtska in biotehnološka industrija, z nišnimi industrijami na področju obnovljivih virov energije in biotehnologije.

Danska ima omejene naravne vire, kar upočasnjuje razvoj težke industrije. Vendar ima država dovolj zalog nafte in plina, da zagotovi svojo energetsko neodvisnost. V letu 2020 se je industrijska proizvodnja na Danskem znižala za 19 %.

Analitiki za leto 2021 napovedujejo 9,9 % rast industrijske proizvodnje, v letih 2022 in 2023 pa 3,2 % in 2,7 % rast. Industrija v Koebenhavnu še posebej sloni na hrani, hotelih, telefonskih storitvah, farmaciji in biotehnologiji.

Danska. Foto: Shutterstock
Danska. Foto: Shutterstock


Ribištvo: Danska je danes najpomembnejša ribiška država v EU. Ribiško ladjevje šteje približno 2.700 ladij. Glavna ribolovna območja so v Severnem morju, Atlantskem oceanu okoli Ferskih otokov, Grenlandije in v Barentsovem morju.

Lovi se predvsem polenovke, slanike, sardele, belice in jegulje. Letni ulov znaša 2.04 milijonov ton. Glavna ribiška pristanišča so Esbjerg, Hanstholm, Hirtshals, Skagen na istoimenskem skrajno severnem polotoku otoka Severni Jutland in Frederikshavn, tudi na istem otoku.

Rudarstvo: zlasti na Grenlandiji so številna rudna nahajališča, ki jih zaradi slabih podnebnih razmer slabo izkoriščajo.

Energetika: sektor obnovljivih virov bo po napovedih analitikov tudi v prihodnjih 10 letih ostal zelo privlačen za vlagatelje, saj ima država velik potencial v vetrni in sončni energiji, pa tudi v segmentu biomase. Prav tako tudi zaradi  velikega napredka pri doseganju cilja 100 % obnovljive energije do leta 2030. Analitiki napovedujejo, da se bo delež proizvodnje iz ne-hidroenergetskih obnovljivih virov povečal na 95 % do leta 2029.

Turizem: Danska ima majhno, a rastočo turistično industrijo, ki jo podpira razvejano omrežje prometne infrastrukture in raznolik nastanitveni trg, zlasti v prestolnici Kopenhagen. Velja za eno najprivlačnejših naložbenih držav v regiji, z zelo omejenimi varnostnimi tveganji. 

Njen turistični trg je eden najmanjših v regiji Zahodne Evrope, glede na celoten obseg mednarodnih prihodov, zlasti v primerjavi z destinacijami, kot sta Francija in Nemčija.

Zaostaja pa tudi za drugimi nordijskimi državami, kot sta Švedska in Norveška, čeprav privabi več obiskovalcev kot Finska. Koronakriza je leta 2020 prizadela tudi turistični sektor (zmanjšal se je za 53,3%), vendar analitiki napovedujejo, da bo popolnoma okreval do leta 2024, ko se bodo prihodi turistov spet povrnili na raven iz leta 2019.

Med tujimi turisti so v večini Nemci, ki se odločajo za kampe na obali in majhna pristanišča. Glavna turistična središča so Kopenhagen z bližnjo okolico, obmorska letovišča na severni obali Sjellanda, severne in jugozahodne obale Jutlandije in zabaviščni park Legoland v Billundu.

Kot posledica epidemije COVID-19 se tudi Danska sooča z negotovimi gospodarskimi razmerami. Vlada je ob podpori večine parlamentarnih strank in socialnih partnerjev sprejela obsežne pakete pomoči gospodarstvu.

Tako se je to v prvem četrtletju leta 2020 skrčilo za 1,9 %. Ministrstvo za finance ocenjuje, da se bo BDP letos zmanjšal za od 3 do 6 % . V letih 2020-2021 naj bi nezaposlenost dosegla 4 %, oz. 3,8 %.


PREGLED GOSPODARSKIH GIBANJ NA DANSKEM


Izvoz: V letu 2019 je izvozila za 107,4 mlrd EUR blaga. Presežek v blagovni menjavi je znašal 18,1 mlrd EUR. Blagovna menjava z državami EU predstavlja 61 % celotnega danskega izvoza. Največ so v letu 2019 izvozili v Nemčijo (13,3 % od celotnega izvoza), na Švedsko, Norveško (6%), v Združeno kraljestvo (8%) in na Nizozemsko. Največ so izvažali farmacevtske izdelke, stroje, električno in elektronsko opremo, mineralna goriva ter optično, tehnično in medicinsko opremo.

Uvoz: V letu 2019 je Danska uvozila za 89,3 mlrd EUR. Delež uvoza iz držav EU predstavlja 70 %. Največ so v letu 2019 uvozili iz Nemčije (21,7 %), Švedske, Nizozemske, Kitajske (7%) in Norveške (6%). Največ so uvažali stroje in opremo, električno in elektronsko opremo, vozila, mineralna goriva in farmacevtske izdelke.

Izvoz –uvoz blaga med leti 2017 – 2022
Izvoz –uvoz blaga med leti 2017 – 2022

 
Glavne uvozne blagovne skupine 2019 % od celote Glavne izvozne blagovne skupine 2019 % od celote
Stroji, jedrski reaktorji 12,5 Farmacevtski izdelki 16,0
Električna in elektronska oprema 10,2 Stroji, jedrski reaktorji 14,0
Vozila 8,7 Električna in elektronska oprema 8,9
Mineralna goriva, olja 6,8 Mineralna goriva, olja 4,4
Farmacevtski izdelki 4,6 Optična, tehn. in medic. oprema 3,7
 
Vodilni uvozni trgi 2019 % od celote Vodilni izvozni trgi 2019 % od celote
Nemčija 21,7 Nemčija 13,3
Švedska 12,0 Švedska 9,8
Nizozemska 7,8 Norveška 5,8
Kitajska 7,2 Združeno kraljestvo 5,6
Norveška 4,2 Nizozemska 4,9
Slovenija (36. mesto) 0,3 Slovenija (62. mesto) 1,0
Vir: Factiva; ITC, junij 2020.

Celotne vhodne tuje neposredne investicije (TNI) so na Danskem v letu 2018  znašale 97,1 mlrd EUR. Povprečna letna stopnja rasti vhodnih TNI od leta 2015 je znašala 7,3 %.

Celotne izhodne TNI Danske so v letu 2018 znašale 161,1 mlrd EUR, povprečna letna stopnja rasti izhodnih TNI od leta 2015 pa je znašala 4,6 %.

V obdobju januar 2003 - februar 2020 je znašala skupna vrednost vhodnih TNI 16,8 mlrd EUR. Glavna država vlagateljica je ZDA, sledita pa ji Nemčija in Norveška. Največ investicij je na področju komunikacij in transporta.

Najpomembnejši tuji investitorji v obdobju 2003-2020:
 
Podjetje Obseg investicij
(v mio EUR)
Biogen 697,8
Vattenfall 316,1
Skanska 310,7
Siemens Wind Power 224,6
Siemens 89,0
Alfa Laval 58,3
A-Inspektion 42,6
 

ZANIMIVOSTI – POSLOVNO SODELOVANJE MED DANSKO IN SLOVENIJO


Bilateralni sporazumi med Slovenijo in Dansko:
  • Uredba o ratifikaciji sporazuma o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in Kraljevino Dansko
  • Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Kraljevino Dansko o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja s protokolom (BDKIDO)
  • Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Kraljevine Danske o spodbujanju in medsebojni zaščiti naložb (BDKSZN)
  • Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Kraljevine Danske o zračnem prometu (BDKZP)
Vir: IUS-INFO - Register predpisov RS, december 2020.

Lansko leto je Danska sprejela novo nacionalno strategijo 2020 - 2023 za privabljanje tujih naložb, s posebnim poudarkom na zelenih naložbah, ki temeljijo na tehnologiji in znanju - Strategy for Attracting Foreign Investments 2020-2023 -  več na spletni strani danskega MZZ).

Ključno sporočilo nove danske strategije je torej osredotočanje na privabljanje trajnostnih in zelenih naložb, povečanju blaginje in odpiranju novih delovnih mest (predvideva se ustvaritev 15.000 novi delovnih mest). Strategija priporoča vlaganja v:

Zeleno gradnjo: Nove in inovativne rešitve zelene gradnje imajo dober potencial na danskem trgu. Visoka kakovost in učinkovitost sta pomembna parametra pri izbiri. Perspektivna segmenta sta inteligentne stanovanjske in poslovne stavbe s senzorji za nadzor proizvodnje toplote in toplotne črpalke. Ima nadvse ambiciozne cilje na področju zelene gradnje in je vložila znatne vire za spodbujanje energetske učinkovitosti stavb.

Kmetijstvo in živilski izdelki: Je edina država v nordijsko - baltski regiji, z neto izvozom kmetijskih proizvodov. Vendar obstajajo področja, kjer povpraševanje presega ponudbo. To so predvsem ekološka živila, vino, sadje in zelenjava, hrana za domače živali in pivo. Med kmetijskimi proizvodi pa je povpraševanje po žaganem lesu, predvsem iz iglavcev.

IKT: Javni sektor je največji porabnik IKT storitev in predstavlja 25 - 30 % celotne porabe. Finančni sektor predstavlja 15 %, proizvodnja 15 %, trgovina na drobno in veleprodaja 10 %, ostali sektorji pa 30 - 35 %. Po mnenju analitikov je v IKT sektorju glavna osrednja točka mobilnost, sledijo pa kibernetska varnost, enotna komunikacija, IT - arhitektura in poslovna inteligenca.

Biotehnološki in farmacevtski izdelki: Medicon Valley, s sedežem v Kopenhagnu, je vodilni mednarodni biser znanosti o življenju, kamor je vključene več kot 60 % skandinavske farmacevtske industrije. Po statističnih podatkih danske agencije za zdravila, so zdravila za zdravljenje bolezni centralnega živčnega sistema najbolj prodajana zdravila na Danskem. Trženje farmacevtskih izdelkov poteka predvsem z usmerjanjem na zdravnike in mnenjske voditelje, pa tudi s pomočjo oglasov v strokovnih farmacevtskih publikacijah, kot so "Ugeskrift for Læger", "Månedsskrift for Praktisk Lægegerning" in "Dagens Medicin."

Med ostala perspektivna področja sodelovanja sodijo še oblikovanje, logistika in turizem.

Dansko se označuje kot pomembno trgovinsko partnerico RS in eden izmed prioritetnih trgov slovenskega gospodarstva. Preko Danske poteka del blagovne menjave tudi za druge nordijske države.

Danska, tako kot ostale nordijske države, kot je navedeno v dokumentu Mednarodni izzivi 2019-2020, ki so ga uskladili MGRT, MZZ, SPIRIT, GZS, OZS in drugi,  sodi na širši seznam prioritetnih trgov slovenskega gospodarstva.

V trenutni strukturi bilateralne blagovne menjave prevladuje slovenski izvoz nad uvozom. V prvih treh mesecih 2020 je zabeležen porast blagovne menjave za 3 %. 

Blagovna menjava med Slovenijo in Dansko sicer že nekaj let zapored vztrajno raste. Preboj na njihov izredno zahteven trg predstavlja formula kakovost za ugodno ceno. Slovenska podjetja so na tem področju zelo konkurenčna.

Poleg tega igrata pomembno vlogo oblikovanje in kreativnost, to sta dejavnika, ki imata na danskem trgu vedno poseben status.
 
Slovenski izvoz na Dansko v letu 2020 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR):
Delež EUR Skupina proizvodov
29 % 107.554 Farmacevtski proizvodi
22 % 82.654 Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave, njihovi deli
12 % 45.035 Električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke
6 % 22.134 Vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor
4 % 14.438 Optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni medicinski ali kirurški instrumenti in aparati, njihovi deli in pribor
3 % 11.666 Pohištvo, posteljnina, žimnice, nosilci za žimnice, blazine in podobni izdelki, svetilke in pribori za njih, neomenjeni drugje, osvetljeni znaki, montažne zgradbe
 
Slovenski uvoz iz Danske v letu 2020 po skupinah proizvodov (v 1.000 EUR):
Delež EUR Skupina proizvodov
23 % 26.837 Farmacevtski proizvodi
15 % 17.359 Jedrski reaktorji, kotli, stroji in mehanske naprave, njihovi deli
8 % 9.740 Električni stroji in oprema ter njihovi deli, aparati za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka ter deli in pribor za te izdelke
8 % 9.159 Plastične mase in proizvodi iz plastičnih mas, kavčuk in proizvodi iz kavčuka in gume
6 % 6.692 Optični, fotografski, kinematografski, merilni, kontrolni, precizni medicinski ali kirurški instrumenti in aparati, njihovi deli in pribor
5 % 5.336 Vozila, razen železniških ali tramvajskih tirnih vozil, ter njihovi deli in pribor
 
Vir: Statistični urad RS, marec 2021.

Danska je kot članica Evropske unije zelo iskana država med iskalci zaposlitve, kot iskalka kadrov na različnih področjih in tudi po zadovoljstvu zaposlenih na delovnem mestu.

Tujce, ki pridejo poslovno na Dansko velikokrat zmotijo visoke cene nastanitve in potnih stroškov. Cene so namreč kar precej višje kot v drugih državah. Mestni svet v Kopenhagnu je eden največjih zaposlovalcev na svetu.

Glavne težave predstavljajo velika javna poraba in pomanjkanje delovne sile na vseh ravneh. Sprejet je program za zaposlovanje visoko izobraženega kadra iz tujine in davčne olajšave (Tax scheme for foreign researchers and highly-paid employees).

Največje potrebe po visoko usposobljenem kadru na Danskem so na področju informacijske tehnologije, inženirskih znanostih ter na področju naravoslovnih ved.

Gonilna sila danskega gospodarstva so visoko specializirana mala in srednje velika podjetja z mednarodnim ugledom. Danski trg dela temelji na t.i. modelu flexicurity, ki zaposlenim na eni strani zagotavlja zelo nizko zaščito pred izgubo zaposlitve, na drugi strani pa visoko raven socialnega zavarovanja in aktivno politiko zaposlovanja.

Izvaja liberalno, inovativno in podjetništvu prijazno gospodarsko politiko, z močno podporo države, ki zagotavlja ohranjanje in vzdrževanje socialnega modela države blaginje. Država ustvarja pogoje za konkurenčno družbo znanja ter vlaga v raziskave in razvoj.

Danska nima zakonsko predpisane minimalne plače. Povprečna bruto mesečna plača je v letu 2020 znašala 5.179 EUR.

Imajo pet tednov, plus pet dni plačanega dopusta na leto, nekateri ga imajo celo več, odvisno od dogovora z delodajalcem. Obstajajo tudi taki, ki imajo skoraj tri mesece dopusta, od tega dva plačana.

Na Danskem stvari niso take, kot denimo v Franciji, kjer imajo delavci "božjo pravico" do stavkanja. Redkokdaj jim uspe doseči kaj konkretnega. Stavke so zelo redek fenomen, včasih pa vseeno pride do njih.

Obdavčitev je izredno visoka, če zaslužite 3.000 evrov neto na mesec, plačate na to še 45 – 47% davka. A po drugi strani imajo druge ugodnosti, kot so brezplačno zdravstvo in šolstvo, mesečna štipendija v višini 750 evrov, brezposelni imajo pošteno socialno pomoč, avtoceste so brezplačne in pokojnine dostojne, a kljub temu v ljudeh preveva strah - kaj če slučajno nekega dne tega lepega sistema ne bo več? V zadnjem času je ta strah vse bolj prisoten, tudi v medijskem prostoru. Razlogi so različni.

Čeprav lahko trdimo, da so nordijski socialni sistemi zelo dobro urejeni, pa vendarle niso popolni, a so v nasprotju z drugimi trenutno najboljši odgovor na ravnotežje med državo in prebivalci.

Svoj vpliv na razvoj ima v veliki meri tudi mentaliteta, zato nismo prepričani, da bi lahko ta sistem uporabili tudi v Sloveniji, ker vrednote in pogled na življenje niso enaki.

Ljudje na Danskem so večinoma zadovoljni z življenjem, vendar niso utopisti. Prav tako niso zaslepljeni s svojim uspehom. Na socialne ali druge težave ne gledajo v enakem obsegu, kot ljudje v drugih državah, vendar o njih kljub vsemu razpravljajo.

Danska ima več univerz, samo v Kopenhagnu jih je osem. Ostajajo tudi neodvisne strokovno usmerjene šole, za usposabljanje učencev za poklice, kot so učitelj, medicinske sestra, novinar, umetnik, itd. Najpomembnejši in največji univerzi sta: Univerza v Kopenhagnu in Univerza v Aarhusu.

Tuje študente na vsakem koraku podpirajo profesorji. Tudi v službah Slovenci v tujini ne čutijo, da morajo enako nalogo opraviti dvakrat bolje.

Danci niso negativno razpoloženi do tujcev, a tudi službe ne dežujejo kar tako. Za pridobitev državljanstva je treba najmanj deset let bivati na Danskem, ter opraviti izpite iz danskega jezika in iz poznavanja danske zgodovine, kulture in dediščine.

Zgolj 2% zaposlenih v mestu dela 40 ur tedensko ali več.

V skladu z zakonom je od leta 1990 delovni teden dolg 37 ur, pred tem je bil 40 ur. Postavljanje družine nad službo zavisi od želja boljše polovice, saj mnogo žensk ne želi, da možje delajo predaleč, saj bi bili tako manj časa s svojimi otroki.

Vse več je na Danskem tudi Slovencev. Na Facebooku celo obstaja skupina Slovenci na Danskem, ki jo sestavljajo vsi tisti, ki morda razmišljajo o selitvi na Dansko.
 
 
 

Več iz rubrike

Komentarji: