Odpiramo vrata tujine: Danska – doing business (1/5)

Kraljevina Danska, krajše – Danska, predstavlja najmanjšo in hkrati najstarejšo skandinavsko državo, z najsrečnejšim prebivalstvom na svetu.

Grenlandija z Eskimi in Fersko otočje z izvrstnimi ribiči, most, ki je čudo gradbeništva in najstarejša opera na svetu nad morjem. Tukaj je sedež legend in sag o Vikingih, domovina in tovarna Lego kock ter zibelka Hansa Christiana Andersena in Shakespearovega tragičnega Hamleta.

Pivo, dolge peščene plaže, zeleni pašniki, čudovita arhitektura in masleni piškoti. Vse to je gospodarsko in ekološko razvita sodobna dežela, s pestro vikinško zgodovino in čarobno severno svetlobo, ki je danes ena izmed vidnejših članic Evropske unije.
 

OSNOVNE ZNAČILNOSTI DRŽAVE:

Danska je obmorska država, ki se nahaja v Skandinaviji, saj izvira iz najbolj severnega dela Srednje Evrope in se obenem spogleduje s Severno Evropo. Leži na polotoku, zahodno od Baltskega morja in jugovzhodno od Severnega morja.

Na jugozahodnem delu meji na Švedsko in se nahaja južno od Norveške, medtem, ko na jugu meji na Nemčijo, kar predstavlja njeno edino kopensko mejo, ki meri 68 km in se je v času vojn spreminjala iz severa na jug in obratno, odvisno v katero smer se je zavihtela bojna sreča.



Sestavljena je iz velikega polotoka Jutlandija, ki označuje njen največji del ter še 470 drugih velikih in majhnih otokov, nahajajočih se večinoma na baltski strani, med katerimi jih je 108 nenaseljenih. Njena zahodna obala je nenehno izpostavljena plimovanju in viharjem Severnega morja. Tudi glavno mesto, Kopenhagen, leži prav na enem izmed njih. Še posebej izstopata dva največja otoka – Fly (Funen) in Zealand. Na slednjem prebiva skoraj polovica Dancev.

Pod dansko krono spadata še ozemlji Ferskih otokov in Grenlandije. Obe deželi sta samoupravni, saj imata svoj parlament in svojo notranjo ureditev. Sta avtonomni ozemlji v Atlantskem oceanu, ki nista članici EU.

Fersko otočje ima 17 otočkov iz bazalta in izjemno spremenljivo atlantsko podnebje, prebivalci so dobri ribiči in vsestransko povezani z morjem. Grenlandija pa ima okoli 56.500 prebivalcev, večinoma eskimskega rodu in je kar 50 - krat večja od matične države, saj kar 90 % njene površine predstavlja led, ki je ponekod debel tudi 2000 metrov.

Poleg danščine, govorijo eskimski jezik, podnebje je polarno, gospodarski panogi pa sta ribištvo in rudarstvo.



Danska ima zanimivo geografsko podobo. Je nižinska država, z izrazito položno in valovito pokrajino, posejano z nizkimi griči, morenami, jezeri in barji, kar je posledica premikov in taljenja ledenikov.

Naravno rastje je listnat gozd (na vzhodu zlasti bukev, na zahodu hrast, breza in bukev), ki so ga v veliki večini izkrčili. Gozdovi pokrivajo 11 % površine, več ali manj so to umetni nasadi. Najvišja točka v državi je Yding Skovhoj, z le 173 metri nadmorske višine.

Reke so kratke in imajo majhne, enakomerne pretoke. Najdaljša reka je Gudenå.

Dansko podeželje je zelo slikovito. Hiše v vasicah so pisano obarvane in privlačijo poglede v fotografski objektiv sredi zelene, rahlo nagubane pokrajine.

Razčlenjena obala z številnimi otoki, je prav tako posledica taljenja ledenikov, zaradi česar se je dvignila morska gladina. Kljub temu je presenetljivo lepa – peščena, značilne so dolge sipine, ponekod porasle z visoko travo, v zaledju so številne počitniške hišice domačinov in turistične nastanitve. Le tu in tam so prepadni klifi. Severno morje se poleti kar prijetno ogreje na 20 do 22 stopinj celzija.

Poletja so sončna, kljub sicer hladnemu oceanskemu podnebju. Padavin, oblakov in megle je tukaj ogromno. Tu in tam udari hladen veter s severa ali vzhoda, saj ni nobene gorske verige, ki bi ga ustavila.

Za Dansko so značilne blage, vetrovne zime in mila poletja. Februar velja za najhladnejši, avgust za najtoplejši mesec.

Povprečna avgustovska temperatura je 17 stopinj celzija. Najboljši čas za obisk je od aprila do avgusta, takrat so namreč dnevi najdaljši, temperature pa zmerne.

Lahko bi rekli, da je ravno dansko podnebje vzrok, da velja za eno najbolj zelenih držav v Evropi in kmetijsko uspešnih držav na svetu, saj ima zaradi njega izredno rodovitno zemljo.

Razdalje v državi so kratke in noben kraj ni oddaljen od morja dlje od 50 kilometrov. Prebivalci so od nekdaj povezani z morjem – panoge, kot so ribolov, ladjedelništvo in promet so zelo razvite.

Skupna površina je 43.075 km², prebivalcev ima 5,8 milijona, od tega 74, 7% evangeličanskih luterancev, 5,5% muslimanov zaradi migracij in 19,8% ostalih. Približno 92% prebivalcev se je opredelilo za Dance, sledijo številčne skupnosti Azijcev, Bosnijcev, Arabcev, ostalih priseljencev iz držav nekdanje Jugoslavije, Nemcev, Grkov in Turkov.

Povprečna poseljenost je 129 prebivalcev na km². Skoraj polovica (okoli 2,5 milijona) prebivalstva živi na največjem otoku - Sjælland (Zelandija). Uradni nacionalni jezik je danščina, ki spada med indoevropske in severnogermanske jezike.

Po izvoru je blizu švedščini in norveščini. Vsi poslovneži odlično obvladajo tudi  angleščino in nemščino, mlajše generacije pa poleg tega še francoščino in španščino.



Valuta je danska krona (DKK), ki je 0,13 evra. S pogajanji je namreč dosegla klavzulo o izvzetju iz evra in zato ni obvezana, da ga uvede. .Mednarodna oznaka je DDK/DNK.

Himna se imenuje Der er et yndigt land, domena .dk,  klicna številka pa se glasi +45 , medtem, ko je številka za nujno pomoč 112. So v enakem srednje evropskem časovnem pasu kot Slovenija.

Glavno in največje mesto je Kopenhagen, ki s svojo aglomeracijo oziroma urbano regijo, Storkøbenhavn vključuje predmestja in satelitska mesta :

Frederiksberg, Roskilde, Helsingør, Hørsholm, Køge, Tårnby in Dragor, Aarhus, Odense, Aalborg, Esbjerg, Randers, Kolding, Herning, Horsens, 
Vejle,Viborg, Fredericia, Holstebro, Slagelse, Sønderborg, Svendborg, 
Næstved, Nyborg, Nykøbing Falster, Hjørring, Holbæk, Kalundborg, Ribe, 
Nakskov, Billund, itd.

Tukaj se na vzhodni obali otoka Zelandija nahaja gospodarsko, izobraževalno ter kulturno središče države in sedež parlamenta, monarhije in vlade.

Poleg Stockholma uživa naziv  največjega mesta v Skandinaviji. Imenujejo ga tudi »severni Pariz«, latinsko »trgovsko pristanišče«, v rimskih časih pa »Portus Mercatorum«. Je zelo lepo mesto.

Mestna občina pokriva 91,3 km² (od tega je 88 km² kopnega) in ima 785.000 prebivalcev, urbana regija Storkøbenhavn ima 1,3 milijona, metropolitansko območje pa okoli 2 milijona prebivalcev.

Še v času vladanja Vikingov, se je mesto imenovalo Havn, kar pomeni pristanišče. Na njen nastanek je močno vplival  škof Absalon, ki mu je kralj Valdemar I., naročil zgraditi mesto na vzhodni strani Zelandije.

S tem je želel zaščiti trgovske poti, ki so potekale po Øresundu. Prestolnica je postal leta 1443, pred tem je to funkcijo imelo mesto Roskilde. Prvi kralj, ki je bil kronan v novem glavnem mestu, je bil Kristijan I. Danski leta 1449, ki je bil hkrati tudi ustanovitelj prve danske univerze - Københavns Universitet.

Poleti se dogaja Jazz festival, ki se je še posebej razvil, ko so v šestdesetih letih prišli v mesto živeti ameriški glasbeniki, na primer Ben Webster, Thad Jones, Richard Boone, Ernie Wilkins, Kenny Drew in mnogi drugi.

Za brezplačno zabavo je priporočljiv sprehod po Strøgetu, kjer pozno popoldan in zvečer nastopa improviziran cirkus s čarovniki, glasbeniki, žonglerji in ostalimi pouličnimi umetniki. Mesto zaznamujejo številni muzeji, zabaviščni park Tivoli, kip Male morske deklice, palača Amalienborg, grad Christiansborg in Rosenborg, mestna hiša in Marmornata cerkev.

Danska je stara država z relativno umirjeno in zanimivo zgodovino. Ker je bila včasih sedež krvoločne vladavine Vikingov, v preteklosti odnosi s sosednjimi državami niso bili dobri in pogosto so se bojevali med seboj, saj so od IX. pa do sredine XI.. stoletja pred njimi trepetale zahodnoevropske države. Vikingi so osvajali obale Anglije, Norveške, Švedske in Normandije. Velja za kraljevino, ki ima eno najdaljših tradicij v Evropi (od XI. stoletja dalje). Kralj Gorm Stari je v X. stoletju združil majhna Danska kraljestva v eno kraljestvo.

Kasneje je bila razpeta med bitkami za položaj v Severni Evropi (več kot sto let je imela v posesti celo Švedsko – med leti 1394 in 1520), kjer je izkoriščala izjemen strateški položaj na vhodu v Baltsko morje, pa do zadnjih dveh stoletij, ko je previharila obe svetovni vojni in se gospodarsko zelo utrdila in dvignila.

Velika prevlada Danske je v XVII. stoletju začela izgubljati na moči. V času 2. svetovne vojne se je izrekla za nevtralno, vendar so jo Nemci kljub vsemu zasedli.

Pravni red Danske temelji na ustavi iz leta 1953. Po političnem sistemu je ustavna monarhija in predstavniška parlamentarna demokracija.

Zakonodajno oblast izvaja enodomni parlament (Folketing) in šteje 179 članov, ki so izvoljeni za obdobje največ štirih let. Zadnje parlamentarne volitve so bile leta 2019, naslednje bodo 2023.

Državo vodi kraljica Margreta II, ki je prevzela prestol v januarju 1972, ki je formalno na čelu izvršilne oblasti, vendar ima zgolj reprezentativno in protokolarno funkcijo. Izvršilno oblast izvaja predsednica vlade Mette Frederiksen.

Dežela je polnopravna članica Evropske unije od 1. januarja 1973 in  sodeluje v vseh sporazumih, katerih podpisnica je EU. Iz Danske prihaja 14 poslancev Evropskega parlamenta. Nazadnje je predsedovala Svetu EU leta 2012.

Članica Schenegenskega območja je postala 25. marca 2001. Včlanjena je tudi v OECD  in WTO.