Odpiramo vrata tujine: Cene in življenje v Romuniji (5/5)

V seriji prispevkov rubrike »Odpiramo vrata tujine«, predstavljamo Romunijo.
Fotografija: Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Foto: Shutterstock

Nakupovanje


Dober kraj za nakupovanje živil in karkoli drugega so predvsem tržnice, čeprav čedalje bolj na priljubljenosti pridobivajo tudi hipermarketi, kot so Carrefour, Cora, Kaufland in Real. Tradicionalno podeželsko nakupovanje je tedenski sejem (Targ, Balcı ali obor). Običajno poteka v nedeljo. Tukaj lahko dobite prav vse - od živih živali, s katerimi se trguje med kmeti, do oblačil, zelenjave, in včasih celo rabljenih avtomobilov in traktorjev. Takšni sejmi so zelo popularni, prepleteni z glasbenimi in plesnimi dogodki in bogato ponudbo hitre hrane na stojnicah, kjer ponujajo klobase, imenovane "mititei".

Romunska valuta je romunski lei, ki znaša 1 € = 5 Lei. Romunsko valuto lahko nekaj dni pred odhodom naročimo v svoji banki, najlažje pa je, če kar evre zamenjamo v kakšni menjalnici ob meji. Denar je najboljše sproti dvigovati na bankomatih, saj je provizija enaka, kot če bi denar menjali v menjalnici, sploh pa ne rabimo ves čas nositi s sabo večje količine denarja. Za menjavo denarja v menjalnicah ni nobenega problema, saj so menjalnice v vsakem mestu, na turističnih točkah so slednje skoraj na vsakem koraku.
 

Hrana


Romunska hrana je podobna naši, predvsem pa je v njihovi ponudbi veliko mesa in jedi iz žara. Večina restavracij ima podobno ponudbo hrane, kot jo imamo pri nas. Razlika pa je v ceni, saj boste za glavni obrok s pijačo odšteli približno 6 – 8 evrov, za kar pa v Sloveniji običajno dobite le pizzo, brez pijače. Je pa v njihovi hrani mogoče najti vplive orientalskih, avstrijskih in francoskih okusov, vendar z nekaterimi edinstvenimi elementi. Je pa res, da ima nekaj podobnosti z drugimi balkanskimi kuhinjami kot so grška, bolgarska in turška kuhinja. Večina restavracij, še posebej v manjših regijah, streže le tradicionalno hrano. V večjih mestih, zlasti v Bukarešti, je veliko različnih mednarodnih jedi, še posebej sredozemske, kitajske ali francoske kuhinje. Najpogostejše meso je svinjina, piščanec in goveje meso, priljubljena sta tudi jagnjetina in ribe. Določeni tradicionalni recepti so izdelani v neposredni povezavi s prazniki: chiftele (čufti), tobă (vrsta tlačenke) in tochitura (vrsta golaža), ki so na mizi ob božiču, pască (matzo – kruh) in cozonac (sladko pecivo) pa za Veliko noč in druge romunske praznike. Obstajajo tudi precej velike mednarodne »fast food verige«.

Tipične jedi romunske kuhinje, ki jih morate preizkusiti:
  • Sarmale (vrsta sarme)
  • ardei umpluţi (polnjene paprike)
  • mămăligă (pražena polenta)
  • bulz (tradicionalna pražena polenta, ki je napolnjena z najmanj dvema vrstama sira, slanine in kisle smetane)
  • friptură (zrezek)
  • Šalata de Boeuf (sesekljana kuhana zelenjava in meso, solata, običajno prelita z majoneznim prelivom in okrašena s paradižnikom ter peteršiljem)
  • zacuscă (omaka, podobna salsi)
  • tocana (vrsta obare)
  • tochitură (izbor ocvrtega mesa in tradicionalne klobase, v posebni omaki s polento in ocvrtimi jajci),
  • mici (vrsta začinjene klobase, skoraj vedno kuhana na žaru, lahko pa tudi kuhana na vroči vodni pari; pogosto postrežena s pivom)
  • Ciorbă (enolončnica)
  • mititei (vrsta čevapčičev)
Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock

Pijača


Romunija ima dolgo tradicijo vinarstva, ki traja že več kot 2.000 let. Leta 2005  je zasedala 12. Mesto na seznamu svetovnih proizvajalcev vina. Njihove najboljše kleti so: Murfatlar, Cotnari, Dragasani, Bohotin, itd. Kvaliteta je izjemna in cena je razmeroma nizka, 10-30 RON nas bo stala steklenica romunskega vina. Tudi mnogi samostani proizvajajo in prodajajo svoje vino. Večina posameznikov vinarjev, vključno s samostani, omogoča, da ga pred nakupom najprej okusite.

Romunija ima dolgo in razpršeno tradicijo varjenja piva, danes je pivo zelo razširjeno - še nekoliko bolj kot vino in precej ugodno, v primerjavi z drugimi državami. Izogibajte se pivom v plastični embalaži. Večina mednarodnih blagovnih znamk se vari v okviru licence, tako da se okus precej razlikuje zahodnoevropskega.

Najmočnejši alkohol je Pălincă (Pălincă întoarsă de cireşe negre), mešanica borovnice in višnje s približno 60-odstotno prisotnostjo čistega alkohola), bolj znan kot Vişinată. Običajno jo uživajo domačini za proslave in jo je težko najti.  Je tradicionalna pijača  Transilvanije. Naslednji pa je Tuica - tipično žganje iz sliv, tradicionalna pijača na območju Piteşti, ki doseže kar 70-odstotno vsebnost alkohola. Romunija je ena izmed največjih proizvajalcev sliv na svetu. Močan alkohol je precej poceni - med 10 in 50 RON. Tradicionalna alkoholna pijača je še Rachiu (podobna rakiji, ki jo poznamo iz držav nekdanje Jugoslavije).
 

Varnost


Medtem, ko je nasilje nad tujimi turisti redko, to ne pomeni, da ga ni. Izogibajte se mestnih sosesk in vasi, ki so pretežno poseljena s cigani. Kjerkoli boste v državi, se posvetujte z zaupanja vrednim domačinom v okolici, saj vam bodo z veseljem dali nekaj nasvetov. Čeprav obstajajo rasni predsodki v Romuniji, še posebej do tistih, ki so videti kot Romi ("cigani"), so zločini iz sovraštva redki. Za Romunijo veljajo mnogi stereotipi in predsodki, saj veliko ljudi meni, da je Romunija umazana, revna, precej nerazvita in nevarna dežela. V resnici nikjer ni videti smeti, umazanije ali revščine. Veliko ljudi ima predvsem stereotipe o ciganih, kar tudi ne drži, saj so v manjšini.
 

Telefon


Nacionalna klicna koda je + 40. Mobilni telefoni so povsod. Obstaja pet omrežij - štiri GSM/3G (Orange Romania, Vodafone, Cosmote in DigiMobil) in ena CDMA (Zapp). Orange in Vodafone imajo skoraj popolno nacionalno pokritost (98-99% površine države), medtem ko se na novo združena Cosmote in Zapp hitro širita. Tarife so povprečna za EU (€ 0.08-0.30/min, 0,04 € na SMS). Na predplačniške SIM kartice lahko vključite dodatne možnosti ("extraopţiune"), začenši s 5 € (+ 24% DDV), skupaj = RON 27-32, z veljavnostjo 30 dni, ki vsebuje na tisoče (200-3000) minut in SMS sporočil v isto omrežje in do 100 minut zunaj mreže, vključno z večino fiksnih vodov EU omrežij in dveh ali treh mobilnih omrežij.
 

Internet


Dostop do interneta je hiter, pogosto na voljo bolj v urbanih in nekoliko manj, a v razvoju v ruralnih okoljih. Širokopasovni dostop do interneta je na splošno na voljo v mestih, prek kabla, DSL ali domačih ponudnikov internetnih storitev. Mala in srednja velika podjetja ponujajo UTP povezave. Hitrosti so večinoma kot v zahodni Evropi in ZDA, med 1-4 Mbit/s za ne-velemestni dostop po normalni ceni, pa okoli € 9-25 za 1-4Mbit/s, z lokalnim dostopom pa bistveno hitreje (10 - 50 ali celo 100Mbit/s). Hitrosti se povečujejo, domači dostop je 4Mbit/s, pri čemer je na voljo za približno 10 € na mesec. Brezžični dostop narašča, še posebej v Bukarešti, Braşovu, Sibiu, Temišvaru in Cluju. Wi-Fi je dostopen v univerzitetnih področjih, na letališčih, javnih trgih, parkih, kavarnah, hotelih in restavracijah. Pay-as-you-go Wi-Fi je na voljo tudi na mnogih prizoriščih. Večina (če ne vse) restavracij McDonalds ima Wi-Fi dostop, prav tako tri, štiri in petzvezdični hoteli.

Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock

 

Pošta


Delovni čas pošt v Romuniji: Ponedeljek-petek: od 7:00 do 20:00.; Sobota: od 8:00 do 13:00.
 

Hoteli in nastanitve


Iskanje nastanitve v Romuniji je zelo enostavno. V vseh turističnih mestih, takoj, ko prispete do železniške postaje, so tam ljudje, ki pridejo do vas in vas sprašujejo, ali potrebujete nastanitev ali pa ga rezervirate vnaprej. Ti ljudje vas pozdravljajo na postaji, pogosto govorijo angleško, francosko in italijansko. Poleg tega boste med hojo po ulici, pogosto našli na hišah napisano Cezare, to pomeni, da vam dajejo najem prostora v svoji lastni hiši. Raje rezervirajte namestitev v velikih mestih (Bukarešta, Cluj-Napoca, Brasov in Iasi). Kot pri večini držav je pogosto cenejša pridobitev nastanitve neposredno v hotelu (osebno ali vnaprej preko interneta) in ne prek agencij za rezervacije. Cene za hotele s štirimi zvezdicami so skoraj enake kot v ostali Evropi, zagotovo v Bukarešti, medtem kot s tremi zvezdicami in manj pa malo cenejši. Nočitev v štirizvezičnem hotelu v Bukarešti znaša od 31 pa vse do 395 evrov. Znano je, da je mogoče še posebej v Transilvaniji za zelo ugodne cene prenočiti v izvrstnih hotelih s petimi zvezdicami (nočitev z zajtrkom okrog 100 EUR). 

Kmečki turizem je relativno dobro razvit. Znano je nacionalno združenje podeželskih penzionov lastnikov pod imenom ANTREC, ki ponujajo prenočišča v več kot 900 krajih po vsej državi.

Romunijo lahko brez problema uvrstimo med precej poceni destinacije.  Devet dnevni »road trip« po Romuniji, z enodnevnim obiskom Bukarešte vas bo prišel okoli 530 eur, oziroma 265 eur po osebi. Končni znesek je odvisen od tega, koliko smo se pripravljeni na potovanju prilagoditi in kolikšen je naš »budget«. Okvirni pregled stroškov: bencin 185 eur, hrana 121 eur, 9 nočitev 140 eur, vstopnice 25 eur, vinjete 24 eur.
 

Cene in življenje v Romuniji (vzorčni primer):

 
Novi romunski lej (RON) = 0,20 EUR
 Restavracije
Obrok, poceni restavracija 25,00 lejev
Obrok za 2 osebi, restavracija srednjega razreda, trije hodi 120,00 lejev
McMeal v McDonaldsu (ali enakovredni kombinirani obrok) 20,00 lejev
Domače pivo (0,5 litra) 6,00 lejev
Uvoženo pivo (steklenica 0,33 litra) 8,00 lejev
Kapučino (navaden) 7,40 lejev
Kokakola
 / Pepsi (steklenica 0,33 litra)
5,34 leja
Voda (steklenica 0,33 litra) 4,70 leja
 
Tržnice
Mleko (običajno), (1 liter) 4,74 leja
Štruca svežega belega kruha (500g) 2,90 leja
Riž (bel), (1 kg) 5,04 lej
Jajca (navadna) (12) 9,86 lejev
Lokalni sir (1 kg) 24,31 lej
Piščančji fileji (1 kg) 20,88 leja
Goveje okroglo (1 kg) (ali enakovredno rdeče meso iz hrbta) 31,55 lejev
Jabolka (1 kg) 4,19 leja
Banana (1 kg) 5,56 lejev
Pomaranče (1 kg) 5,25 leja
Paradižnik (1 kg) 5,72 leja
Krompir (1 kg) 2,60 leja
Čebula (1 kg) 2,77 leja
Solata (1 glava) 2,76 leja
Voda (1,5-litrska steklenica) 2,54 leja
Steklenica vina (srednja) 20,00 lejev
Domače pivo (0,5-litrska steklenica) 3,66 leja
Uvoženo pivo (steklenica 0,33 litra) 5,71 leja
Cigarete 20 paketov (Marlboro) 20,00 lejev
 
Prevoz
Enosmerna vozovnica (lokalni prevoz) 2,50 leja
Mesečna vozovnica (redna cena) 75,00 lejev
Začetek taksija (običajna tarifa) 2,50 leja
Taksi 1 km (običajna tarifa) 2,50 leja
Taksi 1 urno čakanje (običajna tarifa) 25,00 lejev
Bencin (1 liter) 5,30 lejev
Volkswagen Golf 1.4 90 KW Trendline (ali enakovreden nov avto) 78.605,60 lej
Toyota Corolla Sedan 1.6l 97kW Comfort (ali enakovreden nov avto) 87.665,56 lejev
 
Pripomočki (mesečno)
Osnovno (elektrika, ogrevanje, hlajenje, voda, smeti) za 85m2 stanovanja 478,97 lej
1 min. lokalnih predplačniških tarif (brez popustov in načrtov) 0,25 leja
Internet (60 Mbps ali več, neomejen prenos podatkov, kabel / ADSL) 37,01 lej
 
Šport in prosti čas
Fitnes klub, mesečna pristojbina za 1 odraslo osebo 136,66 lejev
Najem teniškega igrišča (1 ura ob koncu tedna) 55,22 lej
Kino, mednarodna izdaja, 1 sedež 25,00 lejev
 
Varstvo otrok
Vrtec (ali vrtec), celodnevni, zasebni, mesečni za 1 otroka 1.218,05 lejev
Mednarodna osnovna šola, letno za 1 otroka 25.514,06 lejev
 
Oblačila in obutev
1 par kavbojk (Levis 501 ali podobno) 232,07 lej
1 poletna obleka v verigi (Zara, H&M, ...) 141,28 lej
1 par tekaških copat Nike (srednjega razreda) 281,06 lej
1 par moških usnjenih poslovnih čevljev 319,42 lej
 
Najemnina na mesec
Apartma (1 spalnica) v centru mesta 1.415,85 lejev
Apartma (1 spalnica) zunaj centra 1.031,01 lej
Apartma (3 spalnice) v centru mesta 2.414,46 lejev
Apartma (3 spalnice) zunaj centra 1.773,50 lej
 
Nakup stanovanja Cena
Cena na kvadratni meter za nakup stanovanja v centru mesta 6.779,31 lej
Cena na kvadratni meter za nakup stanovanja zunaj centra 4.882,43 lej
 
Plače in financiranje
Povprečna mesečna neto plača (po obdavčitvi) 2.828,17 lej
Hipotekarna obrestna mera v odstotkih (%), letno, za 20 let s fiksno obrestno mero 5.78
Vir: Nubeo.com

Priporočena dnevnica znaša:  36 EUR
 

Kultura 


Romunska kulura je dala Evropi in svetu mnoge vrhunske avtorje oziroma umetnike. Zadnjega romantika Mihaia Eminescuja, prvega dadaista Tristana Tzaro, zadnjega nadrealista Gelluja Neuma, prvega predstavnika dramatike absurda Eugena Ionesca, izjemnega modernističnega pesnika Nichito Staescuja, svetovno znanega antropologa religij Mircea Elijadeja, filozofinjo človeštva – Ciorono. Zaznamujejo jo Brancusijeva vertikalna perspektiva umetnosti, lirična pesem vileniške nagrajenke Ane Blandiane, dvodomnost proze Nobelove nagrajenke Herte Muller. Med sodobniki je Mircea Cartarescu že dvajset let najbolj bran, komentiran in priljubljen romunski pisatelj Je avtor, ki v svoji literaturi razširja meje sveta, življenja, pesnitev in pisanja na sploh.

Turistične destinacije in znamenitosti, ki jih v Romuniji nikakor ne smete izpustiti:
  • Črno morje: največji kraj: Constanta. Romunsko Črno morje, kjer se nahajajo kilometri peščenih plaž, antični spomeniki, vinogradi in sodobna naselja. Plaže, ki se raztezajo od Mangalia do Mamaie, prepredene z drobnimi kraji in hoteli in številnimi športnimi in zabavnimi vsebinami. Črnomorska obala je že dolgo znana po zdravilnih učinkih na artritis, ter na revmatična in živčna obolenja. Eforie Nord in Mangalia sta zdravilišči, specializirani za blatne kopeli (blato je vzeto iz slanega jezera v vodah tega območja.
  • Delta Donave: namenjena avanturistom, saj je mogoč obisk Donava Cruise, ali pa enodnevnega izleta z ladjo iz Tulcea.
  • Znameniti gradovi: Zbirka Romunskih gradov in utrdb morda najbolje ilustrira bogato srednjeveško dediščino države. Najbolj priljubljen je iz 14. stoletja – grad Corvin, zgrajen na mestu nekdanjega rimskega tabora, elegantni grad Peles v Sinai iz 19. Stoletja, s 160 sobami, ter grad Bran, zgrajen sredi leta 1300, ki se dramatično dviga iz gozdov ob vznožju Karpatov, 170 km (105 milj) severno od Bukarešte. Povezan je bil s Stokerjevim vampirjem - grofom Drakulo, tukaj naj bi legenda namreč domovala. Menda sicer ni bival tam, toda po njihovi teoriji je bil tam, ko se je spremenil v vampirja. Grad je vsekakor impresiven in z lepo zbirko, posvečeno vampirjem.
  • Srednjeveška mesta: Sighisoara, Brasov, Sibiu. Najbolj zanimiva pokrajina je nedvomno Transilvanija, ki jo obišče največ obiskovalcev.
  • Nacionalni parki: zajemajo izjemne naravne lepote. Imajo pomembno vlogo ohranjanja in nudijo zaščito za mnoge redke vrste živali in rastlin. Prav tako vzdržujejo lokalne običaje, tradicionalne obrti, zgodovinsko in regionalno arhitekturo. Večina jih ima vzpostavljeno ureditev za dejavnosti na prostem, z mrežo označenih poti, stez in nočitev.
  • pobarvani Samostani v Bucovini v pokrajini Maramures (severovzhodna Romunija): Njihove poslikane zunanje stene so okrašene s freskami iz 15. in 16. stoletja, ki vključujejo portrete svetnikov in prerokov, prizore iz Jezusovega življenja, podobe angelov in demonov iz nebes in pekla.
  • Medicinska zdravilišča: Danes ima 70 naravnih zdravilišč za lajšanje mnogih zdravstvenih motenj in bolezni, vključno z revmatizmom, boleznimi ledvic in jeter, bolezni dihal, srca, želodca in živčnih bolezni, kot tudi presnovnih bolezni in ginekoloških obolenj. Romunija je dom tretjine evropskih mineralnih in termalnih vrelcev. Glavna zdravilišča so: Mangalia Neptun, Eforie Nord, Covasna, , Vatra Dornei, Borsec, Herculane, Buziaş, Sovata, Bazna, Ocna Sibiului, Baile Felix, Tusnad, Călimăneşti in Govora.
  • Svetovne dediščine: Srednjeveška mesta, utrjene cerkve, poslikani samostani, lesene mojstrovine in starodavne ruševine Dacian so samo nekatere od zanimivosti, ki sestavljajo izjemno romunsko kulturno dediščino.
  • mesto Brasov
  • rudnik soli v Turdi
  • gorski prelaz Transfagarash
  • veselo pokopališče v Sapanti
  • V Sinai velja obiskati Romunsko Sfingo, ki je povezana z mnogimi skrivnostmi - menda celo s tehnologijo izvenzemeljskih bitij.
  • Konjske vprege na podeželju
Foto: Shutterstock
Foto: Shutterstock

    Zanimivosti

  • Razmere v romunskih bolnišnicah se lahko razlikujejo od zelo čistih z vsemi najnovejšimi tehnološkimi napravami, do naravnost sivih, temnih in hladnih razmer. Čeprav evropska kartica zdravstvenega zavarovanja pokriva tudi Romunijo, vseeno priporočamo, da za obisk te države sklenete še dodatno turistično zdravstveno zavarovanje.
  • Zobozdravstveni postopki v Romuniji, še posebej tisti v zasebnih klinikah, so odlične kakovosti. V resnici mnogi zahodni Evropejci pridejo v Romunijo, da si uredijo zobe za četrtino cene, ki jo plačajo v svoji matični državi. Kakovost je še posebej visoka v klinikah v Transilvaniji in Bukarešti.
  • Prometna infrastruktura v državi se precej izboljšuje v zadnjem času, čeprav so ceste še vedno šibka točka. Tudi potovanje z vlakom se je močno izboljšalo.
  • Letalski promet kot sredstvo za notranji prevoz postaja vse bolj priljubljen.
  • Če pridete v Romunijo z lastnim prevozom morate kupiti cestno nalepko ("Rovinieto") bodisi na meji bodisi na bencinskih črpalkah. Vožnja brez nje lahko rezultira v visokih globah.
  • Avtobus je lahko najcenejši način za potovanje med mesti. Tudi taksiji so relativno poceni, saj stanejo okoli 0,40€ na kilometer.
  • Ob Ukrajinsko-romunski meji je samo ena točka, kjer se lahko prečka peš: Solotvino-Sighetu Marmaţiei. Most čez Tiso je star in lahko bi rekli, da je ta točka turističnega pomena.
  • Štopanje je zelo pogosto in nekateri izkušeni štoparji pravijo, da je to najboljša država za avtoštop v vzhodni Evropi.
  • Štiričlanska družina za mesečne stroške, brez vštete najemnine, odšteje 1.443,82 evrov, samska oseba pa 416,71 evrov
  • Življenjski stroški v Romuniji so v povprečju za 34,47% nižji kot v Sloveniji .
  • Najemnina v Romuniji je v povprečju za 40,68% nižja kot v Sloveniji .
  • Vsi obiskovalci Drakulovega gradu v tem »korona času«, prejmejo brezplačen odmerek cepiva Pfizer. To je del vladnega prizadevanja za spodbujanje množičnega cepljenja med Romuni.
  • Romunija je hierarhična družba, kjer se spoštuje starost in položaj.
  • Romuni pričakujejo, da bo najstarejša oseba po starosti ali položaju sprejemala odločitve, ki so v najboljšem interesu skupine.
  • Družina je temelj družbene strukture in je osnova za stabilnost večine ljudi.
  • Družine so patriarhalne. Oče je glava družine.
  • Romuni so formalni in zadržani in močno potrebujejo zasebnost.
  • Večina tujcem ne zaupa zlahka.
  • Nezaupljivost je verjetno tudi posledica težkega obdobja Ceausescujeve krute diktature, podkrepljene z zloglasno tajno policijo Securitate, ki je veljala za najhujšo obliko komunistične diktature v Evropi
  • Na splošno so sramežljivi in ​​tihi, ko jih prvič srečate občudujete skromnost in ponižnost v sebi in drugih.
  • Hrana je cenejša za okoli 20-30%, kot pri nas. Nekatere stvari v trgovini so občutno cenejše kot pri nas, nekateri izdelki pa so cenovno primerljivi z našimi. Ena izmed cenejših stvari je pivo, ki stane od 30 centov naprej.
  • Romunščina je nam popolnoma tuj in nerazumljiv jezik, zato ni nič nenavadnega, če bomo morda za lažje sporazumevanje uporabili roke in s kretnjami pokazali kaj želimo. Romuni se ne morejo ravno pohvaliti kot narod, ki dobro govori angleško, saj jim je slednja precej tuja. Vseeno pa ste lahko brez skrbi, saj na turističnih delih in tam kjer ponujajo prenočišča, govorijo vsaj zadovoljivo angleško.
  • Tisti, ki vsaj delno govorite katerega izmed romanskih jezikov (italijanščina, španščina, francoščina, denimo), pa boste imeli z romunščino manj težav 
  • velike poslovne zgradbe rastejo kot gobe po dežju, a infrastruktura ne sledi razvoju. So dnevi, ko po pet minut čakaš na stopnicah postaje podzemne železnice, da se množica razkropi in sploh lahko prideš do perona.
  • Problem Bukarešte je, da je kot metropola premalo urejena, ker ne sledijo urbanističnim smernicam in načrtom, temveč gradijo kaotično.
  • zelo agresivno vozijo.
  • Še huje je v trgovinah, predvsem ko so prazniki. Drug po drugem hodijo. Desetletja so bile police prazne, sedaj pa je vsega preveč.
  • Prebivalci imajo politikov vrh glave. Tudi prejšnji časi očitno še kako vplivajo na življenje v sodobni Romuniji.
  • Še vedno živijo po principu 'znajdi se', kot so skušali preživeti v komunizmu. Tudi zato Romunije ni lahko razumeti niti ni lahko v njej živeti.
  • Romunija je država z največjo populacijo rjavega medveda v Evropi.
  • Z 238.400 kvadratnimi kilometri je Romunija dvanajsta največja država v Evropi. 
  • Mogočna reka Donava teče cca. 2900 km od njenih izvirov v nemškem Schwarzwaldu do Črnega morja. Tik pred izlivom v morje pa predstavlja drugo največjo evropsko delto.
  • Industrijska proizvodnja v Romuniji je v letu 2020 upadla za -9,2 %. Za leto 2021 analitiki napovedujejo 6 % rast industrijske proizvodnje, v letu 2022 4,8 % in v letu 2023 3,8 % rast.
  • Romunija je za Poljsko druga največja proizvajalka pohištva v vzhodni Evropi.
  • Haier Europe v Romuniji gradi prvo tovarno hladilnikov v EU. Gradnja poteka v skladu z načrtom, proizvodnja pa naj bi se začela konec letošnje pomladi (2021). Nov proizvodni obrat bo izdeloval vgradne in samostojne hladilnike za tri blagovne znamke Haier Europe. To so Candy, Hoover in Haier.
 
 

Več iz rubrike