Kaj storiti, če moja družba postane insolventna?
Vsaka kriza prinaša priložnosti, vsaka gospodarska kriza pa s seboj prinese tudi tegobe in propade številnih gospodarskih družb.
Odpri galerijo
Obveznosti poslovodstva pri insolventnosti so zelo jasne. Če jih ne upošteva, je odškoninsko odgovorno.
V primeru nastanka insolventnosti družbe se tako lahko zgodi, da bo poslovodstvo, ob podanih posebnih predpostavkah iz Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), celo samo odškodninsko odgovarjalo za škodo povzročeno družbi ali upnikom. Da do tega ne bi prišlo, mora poslovodstvo ob nastanku insolventnosti družbe skrbno ravnati in dosledno spoštovati določbe stečajnega zakona.
Kdaj je družba »zrela« za stečaj?
Prvi ključen trenutek v postopku stečaja in drugih postopkov po ZFPPIPP je, da družba postane insolventna. Skladno z definicijo insolventnosti, ki je določena v 14. členu ZFPPIPP, je gospodarska družba insolventna, če postane trajneje nelikvidna (v daljšem časovnem obdobju ni sposobna poravnati svojih zapadlih obveznosti) ali dolgoročno plačilno nesposobna. Ker odgovor na vprašanje, kdaj se to zgodi, ni vedno enostaven, je zakonodajalec v 14. členu ZFPPIPP vzpostavil domneve trajne nelikvidnosti in dolgoročne plačilne sposobnosti, ki veljajo, če jih družba ne izpodbije.
Poenostavljeno se šteje, da je družba trajneje nelikvidna, če več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti (ki morajo biti večje od 20% obveznosti, ki jih je družba izkazala v njenem zadnjem letnem poročilu) ali če več kot 60 dni na računu nima dovolj sredstev za izvršitev sklepa o izvršbi oz. če nima odprtega bančnega računa, 60 dni ne poravna svoje obveznosti na podlagi sklepa o izvršbi. Družba se bo štela za dolgoročno plačilno nesposobno, če je vrednost njenega premoženja manjša od vsote njenih obveznosti (da je torej prezadolžena) ali če njene izgube (tekoča izguba in prenesene) dosežejo polovico osnovnega kapitala in jih ne more pokriti.
Zaradi posebnega varstva delavcev je v 4. odstavku 14. člena ZFPPIPP dodatno urejena pravna fikcija, ki velja v vsakem primeru in nasproten dokaz sploh ni dovoljen, da je družba trajanje nelikvidna, če več kot 2 meseca zamuja s plačilom plač delavcev (do višine minimalne plače) ali s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora obračunati hkrati s plačilom plač delavcem.
Interventni »protikoronski« zakon (ZIUZEOP) je dopolnil definicijo insolventnosti iz 14. člena stečajnega zakona z dodatno domnevo, ki velja in nasproten dokaz ni dovoljen (praesumptio iuris et de iure), da je družba postala trajneje nelikvidna tudi, če za več kot 1 mesec zamuja z izplačili plač in prispevkov delavcem, od takrat ko je prejela povračila nadomestil plače in prispevkov na podlagi interventnih zakonov, kar bo veljalo še 4 mesece po prenehanju ukrepov.
Da bi se izognili situacijam, ko bi poslovodstvo, kljub temu, da je družba insolventna, skušalo to zatajiti ali preprečiti nadaljevanje postopka ali sam stečaj, zakon v 33. členu ZFPPIPP določa še eno posebej pomembno pravno domnevo, ki je ni mogoče izpodbiti, in sicer – šteje se, da je družba postala insolventna, ko bi tak položaj družbe lahko ugotovilo poslovodstvo, če bi člani poslovodstva ravnali s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij. Ta določba je odločilna z vidika presoje pravočasnosti vseh nadaljnjih ukrepov poslovodstva in posledično poslovodstvo odvrača od prikrivanja insolventnosti družbe.
Kaj mora poslovodstvo storiti, ko družba postane insolventna?
Od trenutka insolventnosti družbe naprej, stopijo v ospredje interesi upnikov in postanejo nadrejeni interesom lastnikov. Postane namreč verjetno, da upniki ne bodo v celoti poplačani, dodatno pa bi lahko do njihovega še manjšega poplačila prišlo zaradi kršitev s strani poslovodstva. ZFPPIPP zato poslovodstvu za primer insolventnosti nalaga dve dodatni obveznosti: obveznost enakega obravnavanja upnikov in obveznost uveljavitve ustreznih ukrepov.
Obveznost enakega obravnavanja upnikov
Od trenutka insolventnosti družbe do začetka postopka stečaja ali prisilne poravnave ali do izvedbe vseh ukrepov finančnega prestrukturiranja, družba oz. njeno poslovodstvo ne sme
V enem mesecu po nastanku insolventnosti družbe mora poslovodstvo bodisi nadzornemu svetu bodisi skupščini (če nima nadzornega sveta) predložiti poročilo. V njem mora opisati finančni položaj družbe, vzroke za insolventnost in podati svoje mnenje. Prav mnenje poslovodstva ima tudi za nadaljnji postopek pomembno težo, saj v njem, glede na finančni položaj in vzroke za insolventnost, poslovodstvo oceni ali obstaja vsaj 50% verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti finančno prestrukturiranje insolventne družbe.
Če je mnenje poslovodstva pritrdilno, mora v poročilu poslovodstvo zadostiti tudi drugim vsebinskim zahtevam, ki so natančno določene v 35. členu ZFPPIPP, in predlagati še druge ukrepe (npr. povečanje osnovnega kapitala družbe z osnovnimi vložki), ki praviloma vodijo v postopek finančnega prestrukturiranja ali prisilne poravnave.
Če pa je mnenje poslovodstva iz poročila negativno – da torej poslovodstvo meni, da je verjetnost, da bo mogoče izvesti uspešno prestrukturiranje družbe manj kot 50%, ali v primeru, da poslovodstvo meni, da je verjetnost uspešnega prestrukturiranja večja od 50%, vendar pa obenem meni, da je verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti prisilno poravnavo na podlagi predlaganih ukrepov, manj kot 50% in niso izvedeni drugi ukrepi (oz. jih skupščina zavrne), mora poslovodstvo na podlagi 38. člena ZFPPIPP v roku treh delovnih dni vložiti popoln predlog za začetek stečajnega postopka družbe.
Obveznosti v času epidemije korona virusa
Zaradi epidemije korona virusa se obveznosti poslovodstva bistveno niso spremenile, uveljavljen je zgolj časovni odlog sprejemanja nekaterih obligatornih ukrepov. Poslovodstvu v obdobju epidemije in še tri mesece po prenehanju ukrepov tako ni treba vložiti predloga za začetek stečaja, če je insolventnost družbe nastala kot posledica razglasitve epidemije (ga pa seveda morajo vložiti po poteku teh 3 mesecev, če insolventnost še traja). Skladno z ZIUZEOP se domneva, da je insolventnost družbe posledica razglasitve epidemije, če družba opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim, ministrskim ali občinskim predpisom ali aktom določeno, da se opravljanje dejavnosti (storitve oziroma prodaja blaga) zaradi epidemije začasno prepove ali bistveno omeji.
Ne le, da poslovodstvu ni treba vložiti predloga za začetek stečaja, slednji se v času veljavnosti ukrepov po Odredbi o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ, ne more začeti tudi na podlagi predloga upnika, saj skladno z Odredbo stečaji niso nujne zadeve, zato sodišča o predlogih upnikov za začetek stečaja ne odločajo. Tudi, če bodo upniki predlagali stečaj v 2 mesecih po prenehanju ukrepov po ZIUZEOP, pa lahko družba, če je njena insolventnost posledica epidemije, skladno z ZIUZEOP predlaga odlog stečaja za 4 mesece (in ne le 2). Razen daljšega odloga, pa pogoji, ki jih mora izpolniti družba za uspešno odložitev stečaja, niso spremenjeni.
Druge obveznosti poslovodstva, ki so odložene z ZIUZEOP so vezane na postopek finančnega prestrukturiranja (če potrebnih ukrepov – kot je npr. povečanje osnovnega kapitala, zaradi objektivnih posledic razglasitve epidemije ni mogoče izvesti, jih lahko začne družba izvajati najpozneje v 1 mesecu po prenehanju ukrepov) in na postopek prisilne poravnave (odlog izvajanja obveznosti poslovodstva po pravnomočni potrditvi prisilne poravnave in po začetku sodnega postopka prisilne poravnave na predlog upnika).
Posledice kršitve obveznosti poslovodstva
Če poslovodstvo krši katerokoli od zgoraj naštetih obveznosti, bo (ob izpolnjenih ostalih predpostavkah odškodninske odgovornosti) tako družbi primorano vrniti vso škodo, ki slednji zaradi tega nastane. Odškodninske odgovornosti se člani poslovodstva lahko razbremenijo, če dokažejo, da so pri izpolnjevanju svojih obveznosti (izvajanju finančnega načrtovanja, spremljanju poslovanja ter upravljanju s tveganji) ravnali z zahtevano profesionalno skrbnostjo in pravili stroke.
Šteje se, da je škoda, ki je nastala posameznemu upniku enaka razliki med zneskom njegove terjatve in zneskom, do katerega je bila terjatev plačana v stečajnem postopku. Če je imel upnik do družbe terjatev v višini 10.000 EUR, v stečaju pa je bila poplačana do višine 4.000 EUR, velja domneva, da je škoda, ki je nastala upniku 6.000 EUR. Domnevo lahko poslovodstvo izpodbije s tem, da dokaže, da je bila škoda nižja.
Odškodninska odgovornost posameznega člana poslovodstva praviloma ni neomejena. Načeloma lahko znaša največ 2x toliko, kot je član poslovodstva prejel za opravljanje svoje funkcije v letu, v katerem je kršil svoje obveznosti, vendar ne manj kot 20.000, 50.000 ali 150.000 (odvisno od velikosti družbe). Ob tem sicer velja poudariti, da člani poslovodstva za škodo upnikom odgovarjajo solidarno, kar pomeni, da vsak izmed njih odgovarja za celoten dolg in da lahko upniki terjajo celotno plačilo od kateregakoli izmed njih, vse dokler ni škoda v celoti povrnjena.
Poslovodstvo kot celota in tudi posamezni člani poslovodstva se lahko, pod pogoji, ki jih določata 4. in 5. odstavek 42. člena ZFPPIPP, razbremenijo svoje odgovornosti, vendar pa lahko poslovodstvo v takem primeru odgovarja tudi na podlagi drugih zakonov – ZGD-1 ali OZ, če so seveda za to izpolnjene vse predpostavke, saj ureditev po ZFPPIPP ne izključuje odškodninske odgovornosti članov poslovodstva po drugih zakonih.
Odškodninska odgovornost poslovodstva do upnikov se uveljavlja na račun vseh upnikov, ki imajo pravico do plačila svojih terjatev v stečajnem postopku. Član poslovodstva bo torej plačal odškodnino družbi kot stečajnemu dolžniku (in ne morebiti posameznemu upniku, ki uveljavlja odškodninsko odgovornost). V tem primeru (s plačilom svoje obveznosti) bo član poslovodstva pridobil tudi t.i. regresno terjatev, kar pomeni, da lahko v stečajnem postopku nad družbo zahteva povrnitev zneska, ki ga je plačal iz tega naslova, vendar bo njegova regresna terjatev poplačana šele po plačilu vseh prednostnih, navadnih in drugih podrejenih terjatev.
Sklepno
Čeprav se zdi insolventnost družbe začetek njenega konca, to ne pomeni, da se z njo končajo tudi obveznosti poslovodstva. Nasprotno – ker se fokus v trenutku nastopa insolventnosti družbe preusmeri na varstvo upnikov, mora poslovodstvo še nadalje izkazovati dolžno strožjo skrbnost pri vodenju družbe in skrbno opraviti vsa ravnanja in spoštovati vse prepovedi, ki so v zakonu določena za ta primer. Ravno izkazovanje potrebne profesionalne skrbnosti pri poslovodenju v zadevnem času, bo namreč – in to velja tudi za čas veljavnosti ukrepov vezanih na epidemijo korona virusa in neposredno po njem – v primeru dejanskega stečaja družbe in nastanka škode ali družbi ali upnikom družbe, odločilno za presojo (ne)obstoja osebne odškodninske odgovornosti njegovih članov.
*Ivo Grlica, LL.M. (Dunaj) je odvetnik v Ljubljani; v svoji praksi se ukvarja s premoženjskopravnimi in davčnimi vprašanji (tel. 040 753 041; grlicalaw.com).
*Barbara Kompan je magistrica prava ter pravna in davčna svetovalka v odvetniški pisarni Grlica Law.
Kdaj je družba »zrela« za stečaj?
Prvi ključen trenutek v postopku stečaja in drugih postopkov po ZFPPIPP je, da družba postane insolventna. Skladno z definicijo insolventnosti, ki je določena v 14. členu ZFPPIPP, je gospodarska družba insolventna, če postane trajneje nelikvidna (v daljšem časovnem obdobju ni sposobna poravnati svojih zapadlih obveznosti) ali dolgoročno plačilno nesposobna. Ker odgovor na vprašanje, kdaj se to zgodi, ni vedno enostaven, je zakonodajalec v 14. členu ZFPPIPP vzpostavil domneve trajne nelikvidnosti in dolgoročne plačilne sposobnosti, ki veljajo, če jih družba ne izpodbije.
Poenostavljeno se šteje, da je družba trajneje nelikvidna, če več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti (ki morajo biti večje od 20% obveznosti, ki jih je družba izkazala v njenem zadnjem letnem poročilu) ali če več kot 60 dni na računu nima dovolj sredstev za izvršitev sklepa o izvršbi oz. če nima odprtega bančnega računa, 60 dni ne poravna svoje obveznosti na podlagi sklepa o izvršbi. Družba se bo štela za dolgoročno plačilno nesposobno, če je vrednost njenega premoženja manjša od vsote njenih obveznosti (da je torej prezadolžena) ali če njene izgube (tekoča izguba in prenesene) dosežejo polovico osnovnega kapitala in jih ne more pokriti.
Čeprav se zdi insolventnost družbe začetek njenega konca, to ne pomeni, da se z njo končajo tudi obveznosti poslovodstva. Nasprotno.
Zaradi posebnega varstva delavcev je v 4. odstavku 14. člena ZFPPIPP dodatno urejena pravna fikcija, ki velja v vsakem primeru in nasproten dokaz sploh ni dovoljen, da je družba trajanje nelikvidna, če več kot 2 meseca zamuja s plačilom plač delavcev (do višine minimalne plače) ali s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora obračunati hkrati s plačilom plač delavcem.
Interventni »protikoronski« zakon (ZIUZEOP) je dopolnil definicijo insolventnosti iz 14. člena stečajnega zakona z dodatno domnevo, ki velja in nasproten dokaz ni dovoljen (praesumptio iuris et de iure), da je družba postala trajneje nelikvidna tudi, če za več kot 1 mesec zamuja z izplačili plač in prispevkov delavcem, od takrat ko je prejela povračila nadomestil plače in prispevkov na podlagi interventnih zakonov, kar bo veljalo še 4 mesece po prenehanju ukrepov.
Da bi se izognili situacijam, ko bi poslovodstvo, kljub temu, da je družba insolventna, skušalo to zatajiti ali preprečiti nadaljevanje postopka ali sam stečaj, zakon v 33. členu ZFPPIPP določa še eno posebej pomembno pravno domnevo, ki je ni mogoče izpodbiti, in sicer – šteje se, da je družba postala insolventna, ko bi tak položaj družbe lahko ugotovilo poslovodstvo, če bi člani poslovodstva ravnali s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in stroke upravljanja podjetij. Ta določba je odločilna z vidika presoje pravočasnosti vseh nadaljnjih ukrepov poslovodstva in posledično poslovodstvo odvrača od prikrivanja insolventnosti družbe.
Kaj mora poslovodstvo storiti, ko družba postane insolventna?
Od trenutka insolventnosti družbe naprej, stopijo v ospredje interesi upnikov in postanejo nadrejeni interesom lastnikov. Postane namreč verjetno, da upniki ne bodo v celoti poplačani, dodatno pa bi lahko do njihovega še manjšega poplačila prišlo zaradi kršitev s strani poslovodstva. ZFPPIPP zato poslovodstvu za primer insolventnosti nalaga dve dodatni obveznosti: obveznost enakega obravnavanja upnikov in obveznost uveljavitve ustreznih ukrepov.
Obveznost enakega obravnavanja upnikov
Od trenutka insolventnosti družbe do začetka postopka stečaja ali prisilne poravnave ali do izvedbe vseh ukrepov finančnega prestrukturiranja, družba oz. njeno poslovodstvo ne sme
- opravljati nobenih plačil ali prevzemati novih obveznosti, razen tistih, ki so nujne za redno poslovanje družbe (slednje so npr. tekoči stroški za poslovanje – elektrika, voda, ipd., tekoče dobave blaga in storitev za poslovanje, davki in prispevki in prednostne terjatve);
- opraviti nobenega dejanja, zaradi katerega bi bili upniki, ki so v razmerju do družbe v enakem položaju, neenako obravnavani (kot taka bi se npr. štela preusmeritev poslovanja ali finančnih tokov na drugo pravno ali fizično osebo).
V enem mesecu po nastanku insolventnosti družbe mora poslovodstvo bodisi nadzornemu svetu bodisi skupščini (če nima nadzornega sveta) predložiti poročilo. V njem mora opisati finančni položaj družbe, vzroke za insolventnost in podati svoje mnenje. Prav mnenje poslovodstva ima tudi za nadaljnji postopek pomembno težo, saj v njem, glede na finančni položaj in vzroke za insolventnost, poslovodstvo oceni ali obstaja vsaj 50% verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti finančno prestrukturiranje insolventne družbe.
Če je mnenje poslovodstva pritrdilno, mora v poročilu poslovodstvo zadostiti tudi drugim vsebinskim zahtevam, ki so natančno določene v 35. členu ZFPPIPP, in predlagati še druge ukrepe (npr. povečanje osnovnega kapitala družbe z osnovnimi vložki), ki praviloma vodijo v postopek finančnega prestrukturiranja ali prisilne poravnave.
Če pa je mnenje poslovodstva iz poročila negativno – da torej poslovodstvo meni, da je verjetnost, da bo mogoče izvesti uspešno prestrukturiranje družbe manj kot 50%, ali v primeru, da poslovodstvo meni, da je verjetnost uspešnega prestrukturiranja večja od 50%, vendar pa obenem meni, da je verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti prisilno poravnavo na podlagi predlaganih ukrepov, manj kot 50% in niso izvedeni drugi ukrepi (oz. jih skupščina zavrne), mora poslovodstvo na podlagi 38. člena ZFPPIPP v roku treh delovnih dni vložiti popoln predlog za začetek stečajnega postopka družbe.
Obveznosti v času epidemije korona virusa
Zaradi epidemije korona virusa se obveznosti poslovodstva bistveno niso spremenile, uveljavljen je zgolj časovni odlog sprejemanja nekaterih obligatornih ukrepov. Poslovodstvu v obdobju epidemije in še tri mesece po prenehanju ukrepov tako ni treba vložiti predloga za začetek stečaja, če je insolventnost družbe nastala kot posledica razglasitve epidemije (ga pa seveda morajo vložiti po poteku teh 3 mesecev, če insolventnost še traja). Skladno z ZIUZEOP se domneva, da je insolventnost družbe posledica razglasitve epidemije, če družba opravlja dejavnost, za katero je bilo z vladnim, ministrskim ali občinskim predpisom ali aktom določeno, da se opravljanje dejavnosti (storitve oziroma prodaja blaga) zaradi epidemije začasno prepove ali bistveno omeji.
Ne le, da poslovodstvu ni treba vložiti predloga za začetek stečaja, slednji se v času veljavnosti ukrepov po Odredbi o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ, ne more začeti tudi na podlagi predloga upnika, saj skladno z Odredbo stečaji niso nujne zadeve, zato sodišča o predlogih upnikov za začetek stečaja ne odločajo. Tudi, če bodo upniki predlagali stečaj v 2 mesecih po prenehanju ukrepov po ZIUZEOP, pa lahko družba, če je njena insolventnost posledica epidemije, skladno z ZIUZEOP predlaga odlog stečaja za 4 mesece (in ne le 2). Razen daljšega odloga, pa pogoji, ki jih mora izpolniti družba za uspešno odložitev stečaja, niso spremenjeni.
Druge obveznosti poslovodstva, ki so odložene z ZIUZEOP so vezane na postopek finančnega prestrukturiranja (če potrebnih ukrepov – kot je npr. povečanje osnovnega kapitala, zaradi objektivnih posledic razglasitve epidemije ni mogoče izvesti, jih lahko začne družba izvajati najpozneje v 1 mesecu po prenehanju ukrepov) in na postopek prisilne poravnave (odlog izvajanja obveznosti poslovodstva po pravnomočni potrditvi prisilne poravnave in po začetku sodnega postopka prisilne poravnave na predlog upnika).
Načeloma odškodninska odgovornost poslovodstva lahko znaša največ 2x toliko, kot je član poslovodstva prejel za opravljanje svoje funkcije v letu, v katerem je kršil svoje obveznosti, vendar ne manj kot 20.000, 50.000 ali 150.000 (odvisno od velikosti dru
Posledice kršitve obveznosti poslovodstva
- Odgovornost poslovodstva do družbe
Če poslovodstvo krši katerokoli od zgoraj naštetih obveznosti, bo (ob izpolnjenih ostalih predpostavkah odškodninske odgovornosti) tako družbi primorano vrniti vso škodo, ki slednji zaradi tega nastane. Odškodninske odgovornosti se člani poslovodstva lahko razbremenijo, če dokažejo, da so pri izpolnjevanju svojih obveznosti (izvajanju finančnega načrtovanja, spremljanju poslovanja ter upravljanju s tveganji) ravnali z zahtevano profesionalno skrbnostjo in pravili stroke.
- Odgovornost poslovodstva do upnikov
Šteje se, da je škoda, ki je nastala posameznemu upniku enaka razliki med zneskom njegove terjatve in zneskom, do katerega je bila terjatev plačana v stečajnem postopku. Če je imel upnik do družbe terjatev v višini 10.000 EUR, v stečaju pa je bila poplačana do višine 4.000 EUR, velja domneva, da je škoda, ki je nastala upniku 6.000 EUR. Domnevo lahko poslovodstvo izpodbije s tem, da dokaže, da je bila škoda nižja.
Odškodninska odgovornost posameznega člana poslovodstva praviloma ni neomejena. Načeloma lahko znaša največ 2x toliko, kot je član poslovodstva prejel za opravljanje svoje funkcije v letu, v katerem je kršil svoje obveznosti, vendar ne manj kot 20.000, 50.000 ali 150.000 (odvisno od velikosti družbe). Ob tem sicer velja poudariti, da člani poslovodstva za škodo upnikom odgovarjajo solidarno, kar pomeni, da vsak izmed njih odgovarja za celoten dolg in da lahko upniki terjajo celotno plačilo od kateregakoli izmed njih, vse dokler ni škoda v celoti povrnjena.
Poslovodstvo kot celota in tudi posamezni člani poslovodstva se lahko, pod pogoji, ki jih določata 4. in 5. odstavek 42. člena ZFPPIPP, razbremenijo svoje odgovornosti, vendar pa lahko poslovodstvo v takem primeru odgovarja tudi na podlagi drugih zakonov – ZGD-1 ali OZ, če so seveda za to izpolnjene vse predpostavke, saj ureditev po ZFPPIPP ne izključuje odškodninske odgovornosti članov poslovodstva po drugih zakonih.
Odškodninska odgovornost poslovodstva do upnikov se uveljavlja na račun vseh upnikov, ki imajo pravico do plačila svojih terjatev v stečajnem postopku. Član poslovodstva bo torej plačal odškodnino družbi kot stečajnemu dolžniku (in ne morebiti posameznemu upniku, ki uveljavlja odškodninsko odgovornost). V tem primeru (s plačilom svoje obveznosti) bo član poslovodstva pridobil tudi t.i. regresno terjatev, kar pomeni, da lahko v stečajnem postopku nad družbo zahteva povrnitev zneska, ki ga je plačal iz tega naslova, vendar bo njegova regresna terjatev poplačana šele po plačilu vseh prednostnih, navadnih in drugih podrejenih terjatev.
Sklepno
Čeprav se zdi insolventnost družbe začetek njenega konca, to ne pomeni, da se z njo končajo tudi obveznosti poslovodstva. Nasprotno – ker se fokus v trenutku nastopa insolventnosti družbe preusmeri na varstvo upnikov, mora poslovodstvo še nadalje izkazovati dolžno strožjo skrbnost pri vodenju družbe in skrbno opraviti vsa ravnanja in spoštovati vse prepovedi, ki so v zakonu določena za ta primer. Ravno izkazovanje potrebne profesionalne skrbnosti pri poslovodenju v zadevnem času, bo namreč – in to velja tudi za čas veljavnosti ukrepov vezanih na epidemijo korona virusa in neposredno po njem – v primeru dejanskega stečaja družbe in nastanka škode ali družbi ali upnikom družbe, odločilno za presojo (ne)obstoja osebne odškodninske odgovornosti njegovih članov.
*Ivo Grlica, LL.M. (Dunaj) je odvetnik v Ljubljani; v svoji praksi se ukvarja s premoženjskopravnimi in davčnimi vprašanji (tel. 040 753 041; grlicalaw.com).
*Barbara Kompan je magistrica prava ter pravna in davčna svetovalka v odvetniški pisarni Grlica Law.
Več iz rubrike
Konflikti v podjetju in kako jih razrešiti
Ni potrebno, da se v vašem podjetju izogibate ali bojite konfliktov. Ti so naravni in celo zdravi, pod pogojem, da znamo s konflikti ustrezno ravnati.
500-odstotno zvišanje cen elektrike
Cene elektrike gredo v nebo. Ekonomisti pričakujejo, da bodo evro območje v prihodnjih mesecih potisnile v hudo in trajno gospodarsko recesijo.
