Izkoriščanje potenciala četrte industrijske revolucije

Četrta industrijska revolucija razširja možnosti digitalne preobrazbe, zato direktorji pričakujejo korenite spremembe. V Deloittovem globalnem poročilu »Paradoks četrte industrijske revolucije: premagovanje vrzeli na poti do digitalne preobrazbe« ugotavljajo, da podjetja načrtujejo obsežne naložbe v digitalno preobrazbo, vendar pa jih lahko pri tem ovirajo strateški in operativni paradoksi.

Več kot 350 vodilnih iz panog proizvodnje, energetike in rudarstva je bilo vključenih v Deloittovo globalno raziskavo, katere namen je bilo ugotoviti, kako organizacije v teh panogah vlagajo ali načrtujejo vlaganje v digitalno preobrazbo, s katerimi ključnimi izzivi se srečujejo pri teh naložbah ter kako prilagajajo svoje tehnične in organizacijske strategije glede na digitalno preobrazbo. Čeprav so organizacije navdušene nad potencialom digitalne preobrazbe in njegovim vplivom na poslovanje, pa obstajajo vrzeli med načrti in delovanjem organizacij na štirih ključnih področjih: strategija, preobrazba oskrbovalne verige, pripravljenost zaposlenih in gonilne sile naložb.

»Pri izvajanju digitalne preobrazbe morajo organizacije poznati odgovore na vrsto vprašanj, od tega, kaj želijo preobraziti, do tega, katere napredne tehnologije najbolj ustrezajo njihovim potrebam. Enako pomembno pa je tudi razumeti, da se digitalna preobrazba ne more zgoditi izolirana. Ne konča se z uvedbo in izvajanjem novih tehnologij,« pravi Mitja Kumar, odgovorni partner za svetovanje za jadransko regijo in vodja svetovanja za JV Evropo. »Resnična digitalna preobrazba je za organizacijo osrednjega pomena in se dotika vseh vidikov podjetja.«

»Digitalna preobrazba ni univerzalni proces. Organizacije iščejo ravnovesje med izboljšanjem trenutnega poslovanja in izkoriščanjem preobrazbenih zmogljivosti četrte industrijske revolucije,« pojasnjuje Rado Bekeš, menedžer v oddelku za poslovno svetovanje. »Da se načrtovanje in naložbe lahko uspešno uskladijo z delovanjem, se mora digitalna preobrazba vključiti v strateške načrte in operativni okvir organizacije. Tiste organizacije, ki so najbolje opremljene za četrto industrijsko revolucijo, bodo popolnoma izkoristile preobrazbeni potencial tehnologije na vseh ravneh.«

Četrta industrijska revolucija je prisotna v praktično vseh organizacijah, raziskava pa odkriva štiri bistvene paradokse:

• Paradoks strategije. Skoraj vsi sodelujoči (94 %) so izjavili, da je digitalna preobrazba organizacijska nuja, veliko manj (68 % vseh sodelujočih in 50 % direktorjev) pa jo vidi kot možnost za povečanje dobičkonosnosti. Čeprav udeleženci operativne izboljšave lahko povezujejo s strateško rastjo, pa raziskava kaže, da digitalne preobrazbe ne povezujejo nujno z rastjo prihodkov iz novih proizvodov ali poslovnih modelov, ki temeljijo na RR. Veliko jih digitalno preobrazbo vidi kot »obrambno« naložbo za namen varovanja in ne za rast poslovanja. Vendar pa lahko majhne začetne naložbe, ki prerasejo zgolj obrambne okvirje, podjetju prinesejo nove organizacijske zmogljivosti in ga usmerijo na pot proti inovacijam.
• Paradoks inovacij. Vodilni v podjetjih poročajo, da je namen pobud za digitalno preobrazbo večinoma izboljšati produktivnost in operativne rezultate, tj. uporaba tehnologije za učinkovitejše opravljanje obstoječih nalog. Vendar pa bi morale organizacije razširiti gonilne sile svojih naložb, saj je za večji apetit po inovacijah prav tako verjetno, da vodi do pozitivnega donosa na naložbe. To je čedalje pomembnejše, saj lahko organizacije zaostanejo za konkurenti, ki sprejemajo inovacije kot ključno gonilno silo naložb.
• Paradoks oskrbovalne verige. Vodilni v podjetjih so oskrbovalno verigo opredelili kot ključno področje prihodnjih naložb, vendar jo samo 34 odstotkov sodelujočih vidi kot gonilno silo inovacij. Presenetljivo je imelo le 22 odstotkov vodij področja oskrbovalne verige ključno vlogo pri sprejemanju odločitev glede digitalne preobrazbe. Organizacije bi morale povečati vlogo vodij področja oskrbovalne verige in njeno funkcijo uskladiti s širšimi strateškimi cilji.
• Paradoks zaposlenih. Udeleženci v raziskavi na splošno verjamejo, da imajo ustrezne zaposlene za digitalno preobrazbo, saj je samo 15 odstotkov sodelujočih navedlo, da morajo bistveno spremeniti strukturo zaposlenih ter spretnosti in znanj. Iskanje, usposabljanje in ohranjanje pravih zaposlenih pa je bil še vedno najpogosteje izpostavljen organizacijski in kulturni izziv. Rezultati so zanimivo pokazali, da bolj ko so sodelujoči uporabljali te preobrazbene tehnologije, bolj verjetno je bilo, da so zadovoljni s trenutnim stanjem svojih človeških virov. Tisti, ki dnevno delajo s temi tehnologijami, menijo, da ima njihova organizacija ustrezne zaposlene v 92 odstotkih. Po drugi strani pa tisti, ki imajo malo stika z digitalno tehnologijo ali ga sploh nimajo, najpogosteje vidijo pomanjkanje pravih človeških virov in razvoja (samo 42 odstotkov jih meni, da ima njihova organizacija ustrezne človeške vire). Ker digitalna preobrazba močno vpliva na človeške vire, morajo organizacije pravočasno zagotoviti ustrezne in vnaprej vlagati vanje ter zaposlene vključiti v proces digitalne integracije.

Getty Images

Ključnega pomena za izkoriščanje potenciala četrte industrijske revolucije je pametna uporaba informacij iz povezanih sredstev pri sprejemanju odločitev oz. proces zanke realno-digitalno-realno (angl. PDP loop). Kar 90 odstotkov udeležencev je povedalo, da njihove organizacije zbirajo podatke iz realnega sveta, veliko manj pa jih je dejalo, da lahko te informacije analizirajo. Le polovica jih je povedala, da lahko podatke uporabijo v realnem času. Zapiranje zanke realno-digitalno-realno bi moralo biti poglavitnega pomena za organizacije pri njihovih naložbah v digitalno preobrazbo.

Deloittova raziskava je pokazala, da organizacije v panogah proizvodnje, energetike in rudarstva razumejo priložnosti, ki jih ponuja četrta industrijska revolucija. Bolj povezano, odzivno in inteligentno poslovanje jim bo pomagalo premagati ovire in najti pot, ki resnično izkorišča potencial četrte industrijske revolucije.