Gospodarski obeti in digitalna evolucija onstran Covid-19

Velika in mala podjetja po vsem svetu se spopadajo z obvladovanjem vpliva Covid-19 na njihovo zmožnost ugoditi strankam in sočasnega ustvarjanja prihodkov. Vlade, podjetja in posamezniki v Evropi in drugod se poslužujejo različnih ideologij kriznega upravljanja, a vendar ostaja neizrekljivo splošno soglasje o tem, kako obsežen vpliv ima pandemija na naša gospodarstva in družbe.

Zaradi velike vključenosti Slovenije v vrednostne verige ne le v Evropi, temveč tudi v svetu, bo potreben čas da se ustvari jasna slika o dejanskih vplivih na domače gospodarstvo. V teh izjemnih časih morajo podjetja v Sloveniji in tujini znova razmisliti o svojih strategijah zlasti zaradi gospodarskih motenj, ki jih povzroča izbruh. Na vrhu bodo tisti, ki bodo v času krize proaktivno in zagnano iskali priložnosti.

Optimizacija poslovnih modelov
Neposredni škodljivi učinki izbruha zajemajo vse sektorje z izjemo proizvajalcev ključnih gospodinjskih in zdravstvenih izdelkov. V boju s temi učinki uspešna podjetja, še posebej restavracije in trgovci na drobno, uporabljajo spletne platforme in sodelujejo z lokalnimi podjetji za dostavo, kot so Wolt in e-Hrana, pa tudi z e-trgovinami, da bi lahko hitro razvila lasten storitveni model.

Posamezni podjetniki uporabljajo platforme za videokonference, da sodelujejo na trgu, povečano število ponudnikov pa po novem storitve ponuja digitalno, vse od fitnesa pa do koncertov. Kitajsko kozmetično podjetje Lin Qingxuan, ki je moralo zapreti večino svojih trgovin, je svoje svetovalce preusmerilo v spletne vplivneže in tudi s pomočjo uporabe digitalnih orodij v letošnjem letu povečalo prodajo za 200 %.

Uporaba IT orodij v podjetjih narašča, saj ta povečujejo svoje digitalne zmogljivosti. Velika podjetja uporabljajo dvojni pristop, ki se v prvi meri osredotoča na nujne poslovne potrebe, obenem pa podjetja postopno vlagajo v nove digitalne tehnologije za prihodnost.

Ob tej krizi bodo številna podjetja spoznala, da so podcenjevala hitrost razvoja tehnologije, premalo vlagala v tehnologije in orodja, ki bi jim omogočala delovanje v digitalnem okolju. Zanje je zato pomembo, da čim hitreje začnejo z uporabo tehnologij. Hitreje, kot bodo to storila, prej bodo ustvarila prednost.
 
Preoblikovanje človeških interakcij
Delo na daljavo je bilo za mnoga podjetja pred Covid-19 orodje, ki se je uporabljalo zmerno. Nenaden prehod na delo od doma za vse, razen izjem, je sprožil premik paradigme v delovnih modelih.

Direktorji se bodo znašli na prelomni točki, ko bo šlo za ljudi in kulturo, saj bodo pričakovanja zaposlenih po pandemiji drugačna. Zavedati se je treba, da mora strategija za preoblikovanje delovnega mesta zagotavljati konkurenčno ponudbo za zaposlene in obenem upravljati stroškovno osnovo.

Po uvedbi karantene v Evropi so velika podjetja lahko izkoristila obstoječe tehnologije za upravljanje ključnih interakcij. Druga podjetja so pričela z uporabo videokonferenčnih platform, pri čemer je ena izmed  popularnejših platform doživela eksponentno rast dnevnega prometa za več kot 500 %, njena tržna vrednost pa je sedaj višja od dveh največjih ameriških letalskih družb skupaj.

Vendar pa se pojavlja nevarnost, da v kibernetskem prostoru odvisnost ustvarja tudi ranljivost, zlonamerni poskusi izkoriščanja tega nenadnega spletnega premika pa se širijo, od »phishing« napadov po elektronski pošti do poskusov zlorabe programske opreme, ki ogrožajo občutljive podatke. V Italiji so se tovrstni poskusi od pričetka pandemije povečali kar za trikrat. Podjetja zato ne bi smela preusmerjati pozornosti od svojih »primarnih bojnih linij«, tista manj pripravljena pa morajo kritično okrepiti svoje stališče do kibernetske varnosti.

Celovit digitalni človeški vmesnik je sicer kratek pojav - sčasoma se bodo poslovna srečanja in delovne skupine vrnile k osebnim stikom, a se bodo pri tem verjetno poglobljeno zamislile o načinih delovanja in sodelovanja.
 
Snovanje digitalnega DNK
 
Trenutno stanje: 55 % vodij trenutno nameni 25 % - 50 % naložbenega kapitala v digitalno prihodnost
*izsledki raziskave EY Global Capital Confidence Barometer 2020, ki zajemanjo 2900 vodij iz 46 držav in 14 sektorjev
 
Napovedi
Kako bi epidemija koronavirusa vplivala na odločitve o:
 
 

 
Omenjene številke pričajo o zaskrbljujoči realnosti, kar se kaže v vedno večjem številu podjetij, ki se zavedajo potrebe po krepitvi lastne digitalne DNK. Celotna situacija presega IT transformacijo, avtomatizacijo procesov ter umetno inteligenco in pravzaprav privede do zelo preprostega spoznanja. Za uspešno konkurenčno pozicioniranje na dolgi rok bodo morala podjetja postati neomajna pri udejanjanju digitalne miselnosti in kulture. V praksi to zahteva pospešitev njihovega prehoda iz obstoječe infrastrukture na ustrezno novo izhodišče, pri čemer postanejo podatki njihovo ključno sredstvo, s katerim obveščajo o poslovnih strategijah in zagotavljajo trdnost digitalnega eko sistema tudi v prihodnosti.

Ne le zasebni sektor, tudi vlade po vsem svetu vse pogosteje uporabljajo digitalna orodja za načrtovanje nadzornih strategij in strategij za obvladovanje, da bi omejile širjenje pandemije in presegle ovire na področju zdravja. Izkušnje, pridobljene v času te pandemije, so tako edino sredstvo, ki nam omogoča, da se bolje pripravimo na naslednjo krizo.  
***Avtorja članka sta  Anam Jami, starejša svetovalka za Srednjo Evropo pri podjetju EY-Parthenon in Gašper Perc, svetovalec za Srednjo Evropo pri podjetju EY-Parthenon.

Zapisan komentar izraža njuna stališča in ne odraža nujno tudi stališča podjetja EY-Parthenon.

EY-Parthenon je vodilno globalno strateško svetovalno podjetje s poudarkom na svetovanju na področju strategije rasti, optimizacije poslovanja in svetovanja na področju transakcij. Pod okriljem EY-Parthenon deluje več kot 3000 strokovnjakov na vseh kontinentih sveta. V Sloveniji ima podjetje svoj sedež v Ljubljani.