Zaradi višjih cen stanovanj želje Avstrijcev skromnejše
V Avstriji tudi v zadnjem desetletju nenehno raste povprečna velikost stanovanja ali hiše, v kateri živi eno gospodinjstvo. Sočasno se dvigujejo stroški za stanovanja; tako cene nepremičnin kot najemnine. Želje prebivalcev v zvezi s stanovanji so zato v zadnjem času postale skromnejše.
Študija, ki jo je pred desetimi leti izvedla agencija Integral za ImmoScout24, veliko digitalno nepremičninsko platformo, je pokazala, da je leta 2012 povprečna koriščena stanovanjska površina gospodinjstva znašala 107 kvadratnih metrov. Pet let pozneje, leta 2017, je bila povprečna velikost stanovanja/družinske hiše 112 m2. V začetku leta 2021 je povprečna velikost bivalne površine dosegla 115 m2.
V začetku tega desetletja je znašala povprečna velikost avstrijskega stanovanja 76 m2, družinske hiše pa 162 m2, kaže lanskoletna Integralova raziskava na reprezentativnem vzorcu 1000 Avstrijcev, starih 18-69 let. Hkrati je zaznana velika razlika med velikostjo stanovanjskega prostora, v katerem živijo lastniki, in tistega, v katerem so najemniki. Slednji večinoma živijo v stanovanju, le pet odstotkov najemnikov je v hiši. Povprečna velikost najetega stanovanja je 77 m2. Tisti, ki živijo v svoji nepremičnini, imajo v povprečju 145 m2 koriščene stanovanjske površine.
V zadnjem desetletju so se tudi v Avstriji močno zvišale cene nepremičnin, predvsem na Dunaju in v drugih privlačnejših mestih. Na Dunaju so se cene stanovanj med letoma 2007 in 2021 zvišale za 140 odstotkov. Mnoga mlada gospodinjstva, ki ne pričakujejo večje dediščine, bodo težko uresničila sanje o lastnem stanovanju ali hiši. Leta 2021 so se družinske hiše podražile v povprečju za 7,5 odstotka, gradbena zemljišča pa za 10,2 odstotka, kažejo podatki velikega nepremičninskega podjetja Remax.
Posledično so stanovanjske želje prebivalcev Avstrije zdaj skromnejše. Tisti, ki želijo biti najemniki, iščejo stanovanje s povprečno velikostjo 64 m2; kupci stanovanj bi hoteli v povprečju 72 m2; potencialni kupci hiš pa 139 m2 stanovanjskega prostora.
Obrestne mere so (še vedno) nizke, drugi kreditni pogoji pa se zaostrujejo
Cene nepremičnin rastejo tudi zato, ker je ponudba stagnirala, medtem ko se povpraševanje veča. Številni prodajalci nepremičnin zdaj čakajo, upajo na dodatne podražitve. Po drugi strani so tisti, ki bi radi kupili stanovanje ali zgradili hišo, med Scilo in Haribdo; cene nepremičnin so visoke, tisti, ki želijo zgraditi hišo, pa se soočajo tudi z dvigom cen gradnje. Lani so cene gradbenega materiala in še marsičesa drugega poskočile za kar 20 odstotkov.
Skok cen nepremičnin se v zadnjih dveh pandemičnih letih ni ustavil tudi zaradi makroekonomske politike Evropske centralne banke. Veliki vlagatelji in gospodinjstva, ki si želijo svoje stanovanje ali hišo, lahko še vedno dobijo posojila z rekordno nizkimi obrestnimi merami. V Avstriji se je od sredine leta 2020 do konca leta 2021 število odobrenih stanovanjskih posojil povečalo za 18 odstotkov. Njihov skupni znesek se je pa povečal za 37 odstotkov, na skoraj 17 milijard evrov. Za vsako deseto stanovanjsko posojilo v Avstriji znaša danes odplačilna doba več kot 35 let. Pri dveh od desetih stanovanjskih posojilih je mesečni obrok odplačevanja tolikšen, da presega 40 odstotkov razpoložljivega neto dohodka gospodinjstev, ki ga odplačujejo. Kar šest od desetih gospodinjstev, ki so jim banke v zadnjih letih odobrile stanovanjska posojila, ni imelo niti 20 odstotkov lastnih sredstev za nakup želene nepremičnine.
Avstrijske banke bodo letos verjetno morale zaostriti merila za odobritev stanovanjskih posojil. K temu jih bo to poletje prisilila FMA, Avstrijska uprava za nadzor finančnega trga (Österreichische Finanzmarktaufsichtsbehörde), neodvisna javna institucija, ustanovljena leta 2002. Banke po novem ne bodo mogle odobriti posojil za nakup gradbenih parcel, družinskih hiš in stanovanj, če iskalci posojila ne bodo imeli najmanj 20 odstotkov lastnih sredstev od skupne cene želene nepremičnine. Poleg tega odplačevalna doba hipotekarnih posojil ne sme biti daljša od 35 let, mesečni obrok odplačevanja posojila pa ne sme presegati 40 odstotkov neto dohodka gospodinjstva.
Če želi danes nekdo kupiti v Avstriji stanovanje, ki stane 250.000 evrov, in ima svojih 50.000 evrov, bo za posojilo v višini 200.000 evrov z dobo odplačevanja 20 let praviloma plačal obresti v višini 1,35 odstotka na leto - če se je odločil za fiksno obrestno mero. V tem primeru bo njegov mesečni obrok posojila znašal 951 evrov. Če se bo odločil za spremenljivo obrestno mero, bo plačeval (trenutno) 1,0 obresti na leto, tako da bo njegov mesečni obrok nižji, okoli 920 evrov. Če pa se obrestne mere dvignejo na pet odstotkov na leto (kot so znašale pred svetovno finančno krizo leta 2008), bo mesečni obrok posojila s spremenljivo obrestno mero poskočil na 1278 evrov.
Več iz rubrike
ECB tokrat pričakovano brez sprememb obrestnih mer
Evrska denarna oblast ugotavlja, da se inflacija umirja, cenovni pritiski pa so še močni pri storitvah. O obrestnih merah bodo spet odločali junija.
Sezona lova na dividende
Družbe prve borzne kotacije bodo letos za dividende razdelile več kot polovico lanskih dobičkov.
