Zakaj se Arktika segreva štirikrat hitreje kot preostali svet?

Zemlja je približno 1,1 ℃ toplejša, kot je bila na začetku industrijske revolucije. Toda segrevanje po svetu ni bilo enakomerno, saj so se nekateri predeli segrevali hitreje. Eden izmed teh je Arktika. Nova raziskava kaže, da se je Arktika v zadnjih 43 letih segrela skoraj štirikrat hitreje kot preostali svet. To pomeni, da je Arktika v povprečju okoli 3 ℃ toplejša kot leta 1980. 

Znanstveniki v bližini našega Osončja odkrili Zemlji podoben planet

Zakaj se Arktika segreva toliko hitreje?

Velik del razlage se nanaša na morski led. To je tanka plast (običajno debela en meter do pet metrov) morske vode, ki pozimi zmrzne in se poleti delno stopi. Morski led je prekrit s svetlo plastjo snega, ki odbija okoli 85 odstotkov sončnega sevanja nazaj v vesolje. Nasprotno se zgodi v odprtem oceanu. Kot najtemnejša naravna površina na planetu ocean absorbira 90 odstotkov sončnega sevanja.

Druga komponenta Arktike, ki je občutljiva na dvig temperature, je grenlandska ledena plošča. Foto: Getty Images/iStockphoto

Ko je Arktični ocean prekrit z morskim ledom, deluje kot velika odsevna odeja in zmanjšuje absorpcijo sončnega sevanja. Ko se morski led tali, se stopnje absorpcije povečajo, kar ima za posledico pozitivno povratno zanko, kjer hitro segrevanje oceanov še poveča taljenje morskega ledu, kar prispeva hitrejšemu segrevanju oceanov, navaja spletni portal The Conversation. To je tisto kar je v veliki meri odgovorno za to, da se Arktika segreva toliko bolj kot preostali del planeta.

Bi nas to moralo skrbeti?

Raziskovalci ocenjujejo, da je razmerje povečanja približno 2,5, kar pomeni, da se Arktika segreva 2,5-krat hitreje od svetovnega povprečja. Podnebni modeli redko dobijo tako visoke vrednosti. Poleg morskega ledu Arktika vsebuje še druge podnebne komponente, ki so izjemno občutljive na segrevanje. Če bodo premočni, bodo imeli tudi globalne posledice.

Kaj se skriva v starodavnih majevskih piramidah?

Eden od teh elementov je permafrost, (zdaj ne tako) trajno zamrznjena plast zemeljskega površja. Ko se temperature dvignejo po vsej Arktiki, se aktivna plast, najvišja plast prsti, ki se vsako poletje odtali, poglobi. To poveča biološko aktivnost v aktivni plasti, kar povzroči sproščanje ogljika v ozračje.

Druga komponenta Arktike, ki je občutljiva na dvig temperature, je grenlandska ledena plošča. Kot največja ledena gmota na severni polobli vsebuje dovolj zamrznjenega ledu, da bi dvignila svetovno morsko gladino za 7,4 metra, če bi se popolnoma stopila.

Predhodne raziskave so pokazale, da je potreben dvig temperature okoli Grenlandije za dosego tega praga približno 4,5 ℃ nad predindustrijsko ravnjo. Glede na izjemno hitrost segrevanja Arktike postaja preseganje tega kritičnega praga hitro verjetno. Hitrost segrevanja Arktike je pravzaprav veliko višja, kot nakazujejo modeli. To nas nevarno približuje ključnim podnebnim pragom, ki bodo imeli globalne posledice, če jih bomo presegli. Raziskovalci, ki se ukvarjajo s temi problemi opozarjajo, da kar se zgodi na Arktiki, ne ostane le na Arktiki.

Machu Picchu: skrivnosti starodavnega inkovskega mesta na vrhu gore