Bitka za medijsko in telekomunikacijsko dominacijo

Arena Sport je namenila 600 milijonov evrov za šestletni odkup pravice za prenos angleške Premier lige. Televizijski program je sicer v lasti državnega podjetja Telekom Srbija, ki ga po mnenju neodvisnega združenja novinarjev Srbije (NUNS) nadzira predsednik Aleksandar Vučić. Areni Sport največjo konkurenco predstavlja Sport Klub, eden izmed programov družbe United Group, katere solastnik je turško-srbski tajkun Dragan Šolak, ki Vučića odkrito kritizira in mu očita diktaturo. Vučić po drugi strani Šolaka označuje kot »sovražnika Srbije«, njegovo televizijo pa kot »ameriško«. Medtem se mnogi sprašujejo, kdo bo povrnil »preplačanih« 600 milijonov evrov?
 

Angleški nogomet se seli na drug progam

 
Sprva novica ni videti nič posebnega, angleško Premier ligo bodo nogometni navdušenci na področju bivše Jugoslavije pač spremljali na televizijskem programu Arena Sport in ne več na Sport Klubu. Toda novico spremlja političen, medijski, ekonomski in geostrateški pridih, navaja hrvaški Jutarnji list (vir) in pojasni, da gre za bitko med »Vučićevim Telekomom« in »Šolakovim United Groupom« za nadzor nad malimi ekrani, ki imajo velik vpliv.
 
Arena Sport, ki je v lasti Telekoma Srbija, je za sto milijonov evrov na sezono odkupila pravice za prenos Premier lige, zakupili pa so šest sezon. Sport klub si je pravice za prenos lastil 12 let, po njihovih navedbah pa so plačevali 12 milijonov na sezono, kar je skoraj desetkrat manj. Oba programa delujeta na območju bivše Jugoslavije, ki zajema več kot 20 milijonov prebivalcev, od katerih jih je - po nekaterih ocenah - tri milijone navdušencev nad angleškim nogometom. Zakaj torej tako visoka in očitno preplačana investicija Telekoma?

Ekonomska plat investicije

 
Marko Milosavljević, profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede (FDV), je za Jutarnji list dejal, da nakup nima »ekonomske računice«, kar pa Areni in Telekomu sploh ni pomembno. Sprašuje se, kdo bo denimo plačeval 40 ali 50 evrov svojemu operaterju, kolikor bi bilo potrebno, da se investicija povrne in ali bodo operaterji sploh želeli plačati ceno za program Arena Sport, če bo tako visoka? 

Lokalni mediji so se glede cene in ponudbe programov pozanimali pri Hrvaškem Telekomu in hrvaškem A1. Oba operaterja sta odgovorila podobno; da imata program Arena Sport v svoji ponudbi in bo tako ostalo tudi prihodnje leto, na vprašanja glede zvišanja cene pa nista konkretno odgovorila, še navaja Jutarnji list.

Hrvaški A1 pa v svoji ponudbi nima več programov Sport Klub in N1 TV, ki sta v lasti družbe United Group. Družba ima sicer pod svojim okriljem še Telemach Slovenije, Telemach Hrvaške, Telemach Bosne in Hercegovine ter Telemach Črne gore in več drugih medijev, denimo SBB, Total TV in tako naprej. Mediji United Groupa naj bi bili edini, ki v Srbiji poročajo kritično o Vučiću.
 

Politična plat investicije

 
Ljubljanski profesor Milosavljević pojasnjuje, da je bil plan že od začetka jasen – »spraviti program Arena v vsako gospodinjstvo v regiji« in da se v ozadju odvija bitka za medijsko in telekomunikacijsko dominacijo. Po njegovem mnenju poskuša Vučić uničiti konkurenco – United Group in si ustvariti trden položaj na poziciji za t. i. mehki vpliv na območju Srbije in nekdanje Jugoslavije. V tuji literaturi se takšen pristop imenuje 'media capture', kjer politika preko nepolitičnih aktivnosti, denimo športa ali nogometa, posredno širi svoje politične interese in tako osvaja določen teritorij.

Angleška politično aktivistična organizacija Open Democracy (vir), primerja današnje dogajanje v Srbiji z ravnanjem nekdanjega predsednika Jugoslavije Slobodana Miloševića pred 30 leti. Ta je omogočil nekaj zasebnim podjetjem nadzor nad medijskim prostorom v Srbiji, vendar so podjetja lahko predvajala zgolj tisto, kar je bilo po njegovem okusu. Milošević je kazal naklonjenost do zabavnih programov, kot je denimo Pink TV, ki je neprestano predvajal turbo folk glasbo na bleščečih velikih odrih s pomanjkljivo oblečenimi pevkami.
 
Takšni programi so služili kot razvedrilo in motnja za odvračanje pozornosti od takratnega napetega političnega dogajanja, obenem pa so služili kot orodje za širjenje politične propagande, piše Open Democracy. Dodaja še, da je trenutno dogajanje v Srbiji srhljivo podobno in omeni, da je Vučić deloval kot informacijski minister pod administracijo Miloševića.
 

Lahko bi posredovala Evropska komisija

 
»Telekom Srbija deluje z javnim denarjem, ki se nepregledno zapravlja, od odločitev [Telekoma] pa je nemogoče ločiti politiko in Vučića,« pojasnjuje Milosavljević in dodaja, da bi lahko posredovala Evropska komisija. Evropska unija namreč prepoveduje delovanje na svojem območju državnim podjetjem, ki niso članice EU, v primeru, ko obstaja sum, da se bo delovanje uporabljalo za širjenje geopolitičnih vplivov.
 
Milosavljević meni, da je znesek 600 milijonov evrov pretiran in nima »ekonomske računice«. Toda šport je vedno priljubljen in politiki se večkrat slikajo s športniki, kar pomaga njihovi javni sliki. Hrvaški časopis Nacional pa navede primerjavo, da je ta znesek le sto milijonov evrov manjši od zneska, ki so ga, kot trdi država, prihranili s triletnim znižanjem pokojnin v Srbiji.