Vsak četrti prebivalec Avstrije ima priseljensko ozadje

Gre za zelo pomembno gospodarsko, sociološko, kulturno - in predvsem politično - vprašanje, o katerem se v Avstriji nenehno razpravlja – še posebej te dni, ko po pandemičnem valu pričakujejo novi val imigrantov in prosilcev azila.

Ljudje se v Avstrijo priselijo iz različnih razlogov in na različne načine. Gre za enostaven proces za državljane drugih članic EU, ampak Avstrija je hkrati atraktivna za veliko število ljudi iz drugih evropskih držav, tistih z vzhoda celine, ki prihajajo študirat, zaradi službe itd. V prvih dveh desetletjih tega stoletja je v Avstrijo, kot državo odrešenja, prišlo tudi veliko ljudi, ki so bežali pred svojimi vojno razdejanimi državami, pred političnim preganjanjem ali od nevzdržne bede.

Avstrija je pravzaprav od konca druge svetovne vojne privlačna destinacija za številne prosilce azila. Imela je več takšnih valov.
Avstrija je sprejela številne madžarske sosede, ki so vanjo pobegnili po neuspešni protikomunistični vstaji leta 1956. Podobno je bilo v češkoslovaškem primeru leta 1968, pa tudi  leta1981/1982, ko so številni Poljaki, zaradi uvedbe vojnega režima na Poljskem, pobegnili v Avstrijo.

Natančni statistični podatki o prosilcih za azil v Avstriji obstajajo zadnjih 60 let. V obdobju 1961-1989 je za azil v Avstriji zaprosilo 197.000 ljudi. Ko je padel Berlinski zid in tudi Železna zavesa, pa je v naslednjih desetih letih, v obdobju 1990-1999, za azil v Avstriji zaprosilo skoraj 130.000 ljudi.

Od začetka 21. stoletja so imigranti v Avstrijo prihajali iz različnih držav. Deloma državljani drugih članic EU (katere članica od 1. januarja 1995 je tudi Avstrija), vse pogosteje pa tudi prosilci za azil z drugih celin. Število slednjih je v obdobju 2000-2009 skočilo na več kot 221.000.

V zadnjem desetletju se je Avstrija soočila z dejstvom, da se nahaja na eni najbolj prometnih migracijskih poti na svetu, ki vodi od vzhodnega Sredozemlja skozi jugovzhodno Evropo do industrijsko razvitih zahodnoevropskih držav. V obdobju 2010-2019 je v Avstriji za azil zaprosilo več kot 270.000 ljudi. Veliki val se je napovedal leta 2014, ko se je običajno število letnih prošenj za azil skoraj podvojilo in preseglo 28.000, nato pa je Avstrijo s svojo silo preplavil leta 2015, ko je bilo trikrat več prošenj, kot leto prej: 88.340. V Sloveniji je bilo v letu 2015 vloženih le 277 prošenj za azil.

Nato je Avstrija poostrila svojo azilno politiko, zato ji je od leta 2016 do 2018 vsako leto uspelo skoraj prepoloviti številko iz leta 2015. Leta 2018 je bilo tako 13.476 prošenj za azil, podobno kot v prejšnjih »običajnih« letih, toda leta 2019 se je trend upadanja števila prosilcev za azil nadaljeval - bilo jih je 12.886. (V Sloveniji je v teh letih število strmo naraščala; s 1308 v letu 2016 na 3821 v letu 2019).

Lani, čeprav je bilo to leto pandemije in omejitev potovanja, se je to število v Avstriji znova povečalo na 14.775. V prvih štirih mesecih letošnjega leta pa še poskočilo (6518 vloženih prošenj za azil). Aktualni prosilci so večinoma iz Sirije (2952), nato iz Afganistana (1140), sledijo Maroko, Irak, Somalija ... Le vsaka peta oseba je ženska. V zadnjem času je Avstrija odobrila približno tretjino vseh prošenj za azil.

Vsi ti migracijski valovi, priseljevanje tujcev in do neke mere povečano izseljevanje avstrijskih državljanov, povzročajo vedno večje število in delež ne le tujcev v Avstriji (17,1 odstotka celotnega prebivalstva), temveč tudi vse večje število prebivalcev z »imigracijskim ozadjem« (Migrationshintergrund). Ta kategorija vključuje vse sedanje prebivalce Avstrije - ne glede na njihovo državljanstvo -, ki so bili rojeni zunaj Avstrije, kot tudi njihove otroke, rojene v Avstriji, če sta bila oba starša rojena zunaj Avstrije. Leta 2020 je bilo v Avstriji 2,14 milijona oseb s priseljenskim ozadjem, kar je 24,4 odstotka. Pred desetimi leti je bil ta delež 18,5 odstotka.

Od skupnega števila avstrijskih prebivalcev s priseljenskim ozadjem ima 40 odstotkov (851.000) korenine v eni od drugih držav EU ali EFTA (Švica, Norveška, Islandija, Lihtenštajn), vključno z Združenim kraljestvom. Od tega jih je 324.000 iz držav, ki so se EU pridružile leta 2004 (Slovenija je v tej skupini). Okoli 234.000 prebivalcev Avstrije s priseljenskim ozadjem prihaja iz najmlajših članic EU: iz Romunije, Bolgarije in Hrvaške.

Okoli 26 odstotkov prebivalstva Avstrije z imigracijskim ozadjem (556.000 oseb) je tistih iz republik nekdanje SFR Jugoslavije, ki še niso članice EU. Med njimi je daleč največ Srbov. Veliko je tudi prebivalcev turškega porekla, približno 270.000, kar je 13 odstotkov vseh prebivalcev z imigracijskim ozadjem. V zadnjih letih število ljudi s koreninami v Afganistanu, Siriji in Iraku konstantno narašča - teh je bilo lani skupaj 128.000, torej šest odstotkov vseh oseb s priseljenskim ozadjem.