Vladislav Inozemcev o stanju ruskega gospodarstva
Kakšno je stanje ruskega gospodarstva po treh mesecih vojne v Ukrajini in zahodnih sankcijah? O tem veliko ve dr. Vladislav Inozemcev, znani ruski analitik, ekonomist in sociolog.
Rojen leta 1968, Inozemčev je bil direktor Moskovskega centra za postindustrijske družbe, svetovalec nekdanjega ruskega predsednika Medvedjeva (2008-2012) in profesor svetovnega gospodarstva na moskovski univerzi Lomonosov. Politično aktiven v liberalnih in proevropskih gibanjih in strankah, je leta 2014 zapustil politiko. Je avtor številnih del, med drugim okoli 20 knjig. Nekatere so prevedene v več jezikov, od angleščine in francoščine do kitajščine in japonščine. Je sodelavec nekaterih znanstvenih inštitutov in kolumnist v več znanih evropskih časopisih.
Inozemcev pravi, da je bilo rusko gospodarstvo tudi v času pandemije covida-19 v razmeroma dobrem stanju. Dolgih zapor ni bilo. Padec bruto domačega proizvoda ni bil velik in že konec leta 2021 je bilo gospodarstvo na poti k popolnemu okrevanju. Pri tem je najbolj pomagala rast cen nafte in plina, ki predstavljata več kot polovico ruskih izvoznih prihodkov.
Proračun za leto 2021 je imel velik presežek, nadaljeval se je trend rasti cen nafte in plina in vsi so pričakovali zelo uspešno leto 2022. Vendar se je 24. februarja vse spremenilo. Inozemcev trdi, da to ni le Putinova vojna. V Rusiji so mnogi prepričani, da je večina nekdanjih republik ZSSR pravzaprav rusko ozemlje, Ukrajina pa je najpomembnejša med njimi.
»Problem je v tem, da je Putin začel to vojno ne vedoč, kako bi sploh v njej zmagal,« pravi Inozemcev. Že prej je bilo jasno, da ruski vojaško-industrijski kompleks ne more dobavljati potrebnega materiala za dolgo vojno niti proti srednje velikemu nasprotniku.
Ne glede na to je prepričan, da sankcije proti Rusiji ne bodo ustavile vojne. Za Rusijo je ta vojna še vedno poceni. »Marca so se ruski vojaški izdatki podvojili, pa znašajo 9-10 milijard dolarjev na mesec. Rusija ta znesek zasluži z izvozom nafte in plina v dveh dneh in pol.«. Vojni izdatki znašajo le okoli pet odstotkov BDP.
Ta naloga za državo, katere dolg znaša le okoli 20-21 odstotkov BDP, ni težka. S finančnega vidika Rusija lahko zelo udobno nadaljuje to vojno, meni Inozemcev. Dodaja, da bo vojna za okoli četrtino zvečala letošnjo inflacijo v Rusiji, ki bo verjetno 15-20 odstotna, ampak je ne ocenjuje kot grožnjo.
Ali lahko sankcije sesujejo rusko gospodarstvo?
Hitrost in resnost zahodnih sankcij sta presenetili mnoge v Rusiji in v prvih dneh povzročili veliko nervozo. Poskočile so cene izdelkov, predvsem uvoženih. Centralna banka Rusije je kmalu sprejela premišljene ukrepe za stabilizacijo finančnega trga. Rubelj, katerega vrednost se je v dveh tednih po začetku vojne skoraj prepolovila (10. marca je bil menjalni tečaj 135,81 rubljev za en dolar), se je nato močno okrepil, pa je 5. junija en dolar bil vreden 63,36 rublja.
Paradoksalno je, da je rubelj zdaj močnejši kot v dveh letih od začetka pandemije do začetka vojne, ko se je za en dolar plačevalo 70-80 rubljev.
To je zmanjšalo strah prebivalcev in cene mnogih izdelkov so se znižale. Razmere na potrošniškem trgu so zdaj razmeroma stabilne, vendar je opazno, da ljudje ne kupujejo dražjih stvari. Prodaja avtomobilov je padla za 80 odstotkov. Zamrla je tudi prodaja novih stanovanj.
Izvoz plina ni akuten ruski problem, je pa izvoz nafte. Rusija poskuša najti alternativo izvozu nafte v EU. Indija, ki je pred vojno kupovala 0,2 odstotka ruskega izvoza nafte, zdaj kupuje 16 odstotkov.
Največja težava Rusije je umik zahodnih podjetij iz države, poudarja Inozemcev. Zaposlovala so okoli sedem milijonov ljudi (približno pol milijona teh bo do konca letošnjega leta izgubilo delo) in izdelovala vrsto pomembnih izdelkov: avtomobile, letala, hitre vlake itd. »92-93 odstotkov podjetij v Rusiji je odvisnih od tujih dobav, večinoma zahodnih.
Mleko se ne toči več v steklenico, ki jo prinese kupec, ampak se prodaja v tetrapaku. Dovolj je tudi domačega mesa, vendar so se čreva za pakiranje klobas uvažala iz EU. Uvoz embalaže se je ustavil 1. junija."
Rusko gospodarstvo zdaj poskuša biti samozadostno, četudi to pomeni tehnološko vrnitev v 1990-a leta, celo v 1980-a, meni Inozemcev. Da bi olajšala domačo proizvodnjo, je država odpravila številne sodobne okoljske predpise, da bi pa olajšala uvoz z Zahoda preko tretjih držav, Turčije in drugih, pa je razveljavila predpise o označevanju uvoženih izdelkov itd. Sklep Inozemčeva je, da bo zahodna izolacija Rusije "primitivizirala" njeno gospodarstvo.
Prepričan je tudi, da bo Zahod vse bolj ustvarjal svoj svet brez Rusije, ki se bo obrnila na trgovino s Kitajsko in nekatere druge države. »Putina ne bo strmoglavil narod, ki mu zdaj še bolj homogeniziran stoji ob strani, in tudi malo verjetno je, da bo to naredil nekdo iz njegove klike.« Vse to so razlogi, zakaj Inozemcev ne vidi, da bo v doglednem času znova oživelo zahodno poslovanje z Rusijo, kar si želijo številni podjetniki.
Več iz rubrike
Bogate podpore obnovljivim virom ne prepričajo vseh
Milijoni bodo šli v spodbude za vetrnice in sončne elektrarne, a to naj bo tam, kjer je omrežje.
Kitajski in evropski kupec sta povsem različna
Na Kitajskem srednji razred še zmeraj raste, zato se povečuje tudi prodaja novih avtomobilov.
