Evropski voditelji naposled le potrdili prepoved uvoza ruske nafte

Včeraj smo pisali, da je v ponedeljek, 30. maja, dogovarjanje o prepovedi uvoza ruske nafte v EU med evropskimi voditelji na vrhu v Bruslju povzročilo določene težave v enotnosti. Zadržke je sprva imel predvsem madžarski premier Viktor Orban.

Vendar je bil še isti dan embargo dosežen, veljal pa naj bi za ves uvoz ruske nafte po morju, izvzeta pa bo oskrba po cevovodih. Preboj v dogovorih je v ponedeljek tik pred polnočjo oznanil predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Orban je kasneje pozdravil dosežen dogovor in dejal da bi bila splošna prepoved uvoza ruske nafte za Madžarsko »atomska bomba, a smo se uspeli temu izogniti«. Kaj pa dogovor o embargu pomeni za Slovenijo?

Šesti sveženj sankcij

»Vemo, da smo potrebovali nekaj tednov, preden smo lahko sprejeli takšno odločitev, vendar smo danes poslali zelo močan signal,« je dejal Michel in dodal: »In mislim, da je bolj kot kdaj koli prej pomembno pokazati, da znamo biti močni, odločni in trdni, da bi branili naše vrednote in interese.«

Naznanjen ukrep je sicer del šestega svežnja sankcij EU kot povračilni ukrep zaradi ruskega vdora v Ukrajino. Najnovejši osnutek vključuje tudi izključitev največje ruske banke Sberbank iz sistema SWIFT in uvrstitev posameznikov, vpletenih v domnevne vojne zločine, storjene v Ukrajini, ter poglavarja ruske pravoslavne cerkve patriarha Kirila na črni seznam.

Prvotna prepoved uvoza nafte, ki jo je pred skoraj štirimi tedni predstavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, se je nanašala na uvoz po morju in cevovodih, postopna ukinitev pa je bila načrtovana do konca leta. Vendar je kmalu po napovedi von der Leyenove več držav članic, vključno z Madžarsko, Slovaško, Češko in Bolgarijo, izrazilo zaskrbljenost in zaprosilo za prilagojene izjeme, da bi imele več časa za prilagoditev svojih rafinerij in ublažitev gospodarskih posledic.

Ker je za sankcije EU potrebno soglasje vseh 27 držav članic, je bil kompromis dosežen šele po več krogih intenzivnih in neuspešnih pogajanj in v zadnjem hipu, navaja Euronews.

Do konca leta ukinjenih več kot 90 odstotkov ruske nafte

Približno dve tretjini ruske nafte, uvožene v EU, se sicer prevaža prek morja, preostanek pa neposredno po naftovodu Družba, ogromnem kanalu, ki neposredno oskrbuje rafinerije na Poljskem, Madžarskem, Slovaškem, Češkem in v Nemčiji.

Von der Leyenova je pojasnila, da bo do konca leta na podlagi posameznih zavez Poljske in Nemčije, ki sta se zavezali, da bosta prepovedali uvoz iz severne veje Družbe, ukinjenih več kot 90 odstotkov ruske nafte. »To je pomemben korak naprej,« je dejala von der Leyenova in dodala: »Kmalu se bomo vrnili k vprašanju preostalih 10 odstotkov nafte iz naftovoda.«

Kot smo že omenili, je madžarski premier Orban pozdravil doseženi dogovor. Ob koncu srečanja je dejal: »Madžarske družine lahko nocoj mirno spijo. […] Dosegli smo dogovor, ki državam, ki nafto prejemajo po naftovodih, omogoča nadaljnje delovanje v skladu s prejšnjimi pogoji,« je dejal po navedbi Slovenske tiskovne agencije (STA). Orban je še pojasnil, da bi bil bruseljski predlog sicer »podoben atomski bombi, vendar smo se mu uspeli izogniti«.

Madžarski premier je izpogajal tudi klavzulo, ki obljublja »nujne ukrepe« v primeru »nenadnih prekinitev dobave«, kar je zahteval, potem ko je ukrajinski uradnik opozoril, da bi se »lahko kaj zgodilo« z odsekom Družbe, ki poteka skozi državo.

Kaj pa dogovor o embargu pomeni za Slovenijo?

»Nocoj smo Evropejci združeni in solidarni z ukrajinskim ljudstvom ter sprejemamo nove odločne sankcije,« je tvitnil francoski predsednik Emmanuel Macron. Fosilna goriva so namreč najbolj donosen vir prihodkov Kremlja in predstavljajo rešilno bilko za ohranjanje propadajočega ruskega gospodarstva in financiranje drage vojaške kampanje.

Vse oči bodo nato uprte v druge države proizvajalke nafte, vključno z Norveško, Združenim kraljestvom, ZDA, Libijo, Nigerijo, Kazahstanom, Irakom in Savdsko Arabijo, da bi zapolnile veliko vrzel, ki jo je zapustila Rusija. Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC) od začetka pandemije covida-19 omejuje proizvodnjo, saj trdi, da je svetovno povpraševanje še vedno nestabilno in pod pritiskom virusa.

Ponoči doseženi dogovor evropskih voditeljev o embargu na uvoz ruske nafte, pa je komentiral tudi trenutni slovenski premier Janez Janša, ki je dejal, da ta ne bi smel bistveno vplivati na cene energentov v Sloveniji.

»Kar se tiče oskrbe z nafto, komercialne družbe, ki dobavljajo nafto Sloveniji, že zdaj zagotavljajo, da te nafte ne dobavljajo iz ruskih virov. Tako da če to drži, ne bi smelo biti nobenih zapletov, niti kakšnih bistvenih vplivov na cene energentov,« je glede dogovora o embargu na rusko nafto po navedbi STA povedal odhajajoči premier Janša.