Ukrajina in Rusija v globoki recesiji, nižja rast v širši soseščini

Primanjkljaj ukrajinskega državnega proračuna bo letos poskočil na 25 odstotkov BDP. Šokantno rast je mogoče ublažiti le z zahodnimi finančnimi injekcijami.
Fotografija: Protest proti vojni v Ukrajini. Foto: INQUAM PHOTOS/Reuters
Odpri galerijo
Protest proti vojni v Ukrajini. Foto: INQUAM PHOTOS/Reuters

Na Dunaju že desetletja deluje WIIW, katerega okrajšava v dobesednem prevodu pomeni Dunajski inštitut za mednarodne ekonomske primerjave; v angleščini je opredeljen kot Dunajski inštitut za mednarodne ekonomske študije. WIIW je ugleden in komercialno uspešen, saj imajo njegovi strokovnjaki še posebej dober vpogled v stanje in razvoj gospodarstva številnih držav Srednje, Jugovzhodne in Vzhodne Evrope (CESEE).

image_alt
Nemčija: Kakšna je cena pesimističnega scenarija vojne v Ukrajini?

Konec aprila je WIIW objavil svojo napoved za 23 držav tega območja. Glavno sporočilo napovedi je: Ukrajina in Rusija sta v globoki recesiji, države CESEE imajo manjšo rast. Vse to je seveda posledica vojne v Ukrajini in sankcij Rusiji in Belorusiji. To različno obremenjuje 23 držav CESEE. Stanje je razmeroma dobro v 11 državah v regiji, ki so članice EU (med njimi je tudi Slovenija).

Scenarij predvojne napovedi je govoril o letošnji povprečni rasti bruto domačega proizvoda (BDP) v teh državah za približno tri odstotke. Zdaj, dva meseca po ruski invaziji na Ukrajino, se govori o možnem padcu BDP za okoli 0,1 odstotka.

Vojna se vodi na ozemlju Ukrajine, ki bo letos, odvisno od razvoja dogodkov, verjetno imela med 38 in 45 odstotkov manjši BDP kot lani, menijo analitiki WIIW. Na ukrajinskih območjih, kjer doslej še ni bilo večjih vojnih dejstev, se gospodarstvo presenetljivo dobro drži. Vsekakor bo primanjkljaj ukrajinskega državnega proračuna letos poskočil na 25 odstotkov BDP. To šokantno rast je mogoče ublažiti le z zahodnimi finančnimi injekcijami.

Na območjih, ki jih razdira vojna, se je celotna gospodarska dejavnost prepolovila ali še bolj zmanjšala. Na to kažejo tudi nekateri delni statistični podatki, hkrati pokazatelji splošnega stanja ukrajinskega gospodarstva. Na primer, izvoz prek Odese, najpomembnejšega ukrajinskega trgovskega pristanišča, je od začetka letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani upadel za približno 50 odstotkov.

image_alt
Putin uresničil grožnjo; EU ob popolnem zaprtju pipe grozi recesija

Napovedi za ukrajinsko gospodarstvo so po najbolj optimističnem scenariju tudi za prihodnje leto mračne. »Tudi če bo vojna kmalu prenehala in bo dosežen politični dogovor, se močnejši dvig gospodarstva ne bi mogel začeti pred letom 2024, saj se bodo zasebni vlagatelji zagotovo le počasi vračali v državo,« pravi Vasilij Astrov, eden vodilnih ekonomistov WIIW in glavni avtor omenjene prognoze.

Huda recesija v Rusiji

Rusija mora pričakovati tudi velik padec skupne gospodarske proizvodnje, okoli devet odstotkov. Letos bo stopnja ruske inflacije vsaj 20 odstotkov. To je osnovni scenarij, ki predvideva ohranitev statusa quo, pravijo v WIIW. V negativnem scenariju, ob popolnem embargu EU na uvoz ruske nafte in plina, bo padec letošnjega ruskega BDP bistveno višji, kar 15 odstotkov. Inflacija bi se v tem primeru dvignila na približno 28 odstotkov.

Proizvodnja avtomobilov v Rusiji se je v prvih treh mesecih letošnjega leta v primerjavi s prvim četrtletjem lani zmanjšala za približno 50 odstotkov. Foto: Boncelj Gašper/Delo
Proizvodnja avtomobilov v Rusiji se je v prvih treh mesecih letošnjega leta v primerjavi s prvim četrtletjem lani zmanjšala za približno 50 odstotkov. Foto: Boncelj Gašper/Delo

Tako bi se dohodki in potrošnja gospodinjstev dodatno znižali, kar bi močnejše poglobilo splošno krizo ruskega gospodarstva. »Že zdaj vidimo, da zaradi sankcij številne panoge imajo težave z oskrbovalnimi verigami. To in umik številnih zahodnih podjetij, na primer v avtomobilski industriji, vpliva na jedro ruske industrijske proizvodnje,« pravi Astrov.

Proizvodnja avtomobilov v Rusiji se je v prvih treh mesecih letošnjega leta v primerjavi s prvim četrtletjem lani zmanjšala za približno 50 odstotkov. Približno 600 pomembnih zahodnih podjetij je zapustilo ali zapušča ruski trg. Astrov opozarja, da Rusija ne bo takoj občutila večje posledice morebitnega popolnega embarga na izvoz njenih energentov v EU. »Ne glede na sankcije, ruska vlada ima rezerve in dovolj velik fiskalni manevrski prostor. Zato bodo sankcije vplivale na financiranje vojne le srednjeročno,« opozarja Astrov.

Vojna v Ukrajini in zahodne sankcije proti Rusiji so močan udarec tudi za druge članice Skupnosti neodvisnih držav (SND), ohlapnega združenja večine republik nekdanje Sovjetske zveze. Poleg Rusije so v SND Armenija, Azerbajdžan, Belorusija, Kazahstan, Kirgizistan, Moldavija, Tadžikistan, Uzbekistan in kot pridružen član, Turkmenistan. Sovjetske republike so bile tudi baltske države Litva, Latvija in Estonija, ki pa po razpadu ZSSR niso hotele v ZND, ampak so postale članice EU. Gruzija je bila članica ZND do leta 2009, ko je izstopila. Leta 2018 je iz članstva izstopila tudi Ukrajina, tudi zaradi konflikta z Rusijo.

Učinke vojne bodo občutila tudi nacionalna gospodarstva nekaterih drugih držav, ki so geografsko blizu Rusiji. Turški BDP se bo letos v najboljšem primeru povečal za največ 2,7 odstotka, v scenariju nadaljnjega zaostrovanja bo pa padel za 2,5 odstotka, pravijo strokovnjaki WIIW. Turška inflacija bo letos tudi v najboljšem primeru ostala zelo visoka, vsaj 55-odstotna. »Če bo prišlo do energetskega embarga na ruske energente, bo stopnja inflacije dvomestna v skoraj vseh državah srednje, jugovzhodne in vzhodne Evrope,« dodaja Astrov.

image_alt
Rusija želi na različne načine dokazati, da lahko živi s sankcijami

Več iz rubrike

Komentarji: