Putin uresničil grožnjo; EU ob popolnem zaprtju pipe grozi recesija

Rusija je v sredo, 27. aprila, uresničila grožnjo ter Poljski in Bolgariji prekinila dobavo zemeljskega plina, ko sta državi zavrnili plačilo v rubljih.
Fotografija: Ruski predsednik Vladimir Putin, 27. april 2022. Foto: Alexandr Demyanchuk / Sputnik / AFP
Odpri galerijo
Ruski predsednik Vladimir Putin, 27. april 2022. Foto: Alexandr Demyanchuk / Sputnik / AFP

Ruski velikan Gazprom, ki je sicer največji proizvajalec zemeljskega plina na svetu, je ustavil dobavo plina dvema vzhodnoevropskima državama, potem ko sta zavrnili zahtevo Moskve po plačevanju plina v rubljih. V Varšavi in Sofiji so odločitev označili za izsiljevanje, EU pa napoveduje pomoč obema državama ter skupen odziv. Moskva je dodatno zagrozila, da bo zmanjšala količine dobavljenega plina v Evropo, če bosta državi jemali plin iz tranzita v druge evropske države.

Strah pred recesijo ob povečanem pritisku Rusije

Ekonomisti menijo, da bi lahko Evropa zašla v recesijo, če bi se ruski pritisk na plin še povečal, potem ko je Gazprom prekinil dotok plina na Poljsko in v Bolgarijo. Državni energetski velikan je v sredo, 27. aprila, sporočil, da je ustavil dobavo plina obema vzhodnoevropskima državama, potem ko sta zavrnili zahtevo Moskve po plačevanju plina v rubljih. Gazprom je dejal, da bo oskrbo obnovil, ko bodo ta plačila izvedena, kar je bolgarski premier Kiril Petkov označil za »izsiljevanje«.

image_alt
Rusija želi na različne načine dokazati, da lahko živi s sankcijami

Ker se v prihodnjih tednih bližajo roki za plačilo številnih drugih evropskih držav, ki verjetno prav tako ne bodo pristale na zahteve Kremlja po plačilu v rubljih, so se v ospredje vrnili pomisleki glede prejšnjih groženj. Ruski predsednik Vladimir Putin je namreč že grozil z obsežno blokado dobave plina »neprijaznim« državam, navaja CNBC.

Največji proizvajalec zemeljskega plina na svetu, Gazprom. Foto: Nikolay Doychinov / AFP
Največji proizvajalec zemeljskega plina na svetu, Gazprom. Foto: Nikolay Doychinov / AFP
Glavni ekonomist nemške investicijske banke Berenberg Holger Schmieding in višji ekonomist Kallum Pickering sta ob odločitvi Gazproma v raziskovalnem zapisu navedla, da se zdi, da je izklop plina opozorilo Moskve, da bi lahko uresničila prej omenjeno grožnjo. Plin sicer predstavlja približno četrtino proizvodnje energije v Evropski uniji, Rusija pa običajno dobavlja približno 40 odstotkov uvoza zemeljskega plina v blok.

Evropa se sočasno sooča tudi z gospodarskimi pretresi zaradi vojne v Ukrajini ter skokovitega naraščanja cen hrane in energije, ki se je še povečalo zaradi konflikta, kar je sprožilo zaskrbljenost glede stagflacije, kjer se 'srečata' nizka gospodarska rast in visoka inflacija. Pri Berenbergu menijo, da bodo trenutne sile verjetno ohranile stagflacijske pritiske tudi v drugem četrtletju leta 2022.

Draga in zapletena poteza za Rusijo

»Nenadna prekinitev dobave ruskega plina v Evropo bi lahko Evropo pahnila v recesijo. Natančen učinek takšnega takojšnjega embarga na plin je težko napovedati,« sta dejala ekonomista Schmieding in Pickering. Dodala sta, da bi to vsekakor pomenilo velik udarec za sektor do konca naslednje hladne sezone, torej do spomladi 2023. Vendar bi bila takšna poteza za Rusijo tudi draga in zapletena za izvedbo.

image_alt
6 najslabših scenarijev vojne v Ukrajini

In čeprav bi odločitev o ustavitvi dobave na Poljsko in v Bolgarijo lahko okrepila odločenost EU, da odpravi odvisnost od ruskega plina, številne države članice nasprotujejo takojšnjemu embargu na uvoz. Medtem ko je Poljska napovedala, da bo do konca letošnjega leta postopno ukinila ves uvoz ruskega goriva, namerava EU drastično zmanjšati nakup plina do konca leta 2022 in si prizadevati za popolno ukinitev do leta 2030.

Zato osnovna ocena družbe Berenberg predvideva, da bo EU zmanjšala uvoz plina tako hitro, kot bo mogoče, ne da bi tvegala fizično pomanjkanje, kar bo verjetno privedlo do ukinitve uvoza leta 2024, povzema CNBC. »V takem primeru bi cene energije ostale visoke, vendar se verjetno ne bi več zviševale. Evropa bi lahko postopoma prebavila cenovni šok in se poleti verjetno vrnila k znatni rasti, razen če bi se kitajske zapore, povezane s covidom-19, in posledično pomanjkanje dobave po drugem četrtletju močno poslabšali,« sta pojasnila ekonomista.

Napovedi glede inflacije

Ob zaustavitvi dobave plina v EU grozi recesija. Foto: Nikolay Doychinov / AFP
Ob zaustavitvi dobave plina v EU grozi recesija. Foto: Nikolay Doychinov / AFP
Inflacija v evroobmočju se je marca sicer povzpela na rekordnih 7,5 odstotka, saj so vojna v Ukrajini in posledične sankcije proti Rusiji zvišale cene energentov. Zaradi nedavne ruske poteze se povečujejo tveganja za višje možnosti glede inflacije. Vendar je ekonomist za surovine pri Capital Economics Edward Gardner v četrtek, 28. aprila, opozoril, da bo morebitna nadaljnja rast inflacije verjetno majhna v primerjavi s trendom rasti, ki se je pojavil takoj po ruski invaziji na Ukrajino.

»Trenutno napovedujemo, da bo inflacija v evroobmočju letos in prihodnje leto znašala sedem in tri odstotke. Če bi se cene zemeljskega plina v Evropi dvignile na 150 evrov za MWh in tam tudi ostale, namesto da se do konca prihodnjega leta znižajo na 75 evrov, kot trenutno napovedujemo, bi bila skupna inflacija za 0,2 odstotne točke višja od naših napovedi,« je dejal Gardner.

image_alt
Kitajska potiho otežuje življenje Rusiji

V primeru popolne prekinitve dobave plina v EU, bi se recesija, ki jo družba Capital Economics sicer že napoveduje za evroobmočje v letu 2022, še poslabšala. »Če bi Rusija prekinila izvoz plina v Nemčijo, bi vlada verjetno omejila porabo plina. Gospodinjstva bi bila verjetno zaščitena, zato pa bi bila najbolj prizadeta industrija, zlasti kemična in metalurška, kar bi povzročilo globoko recesijo,« je pojasnil Gardner.

Več iz rubrike

Produktivnost se povečuje, a je napredek prepočasen

Naš prehod v inovacijsko podprto rast in krožno gospodarstvo bi moral biti hitrejši, največji manko je pri storitvah, temelječih na znanju, ugotavlja Umar.

»Pandemija je pokazala tako grde kot spodbudne plati človeštva«

Podjetje, ki se odziva na potrebe okolja in vrača družbi, je pripravljeno na nove izzive prihodnosti. In ta prihodnost bo digitalna in trajnostna.

Slovenska senatorka brani ameriške medije pred tehnološkimi velikani

ZDA pripravljajo zakonodajo, po zgledu avstralske, ki bo omejila tržno premoč Googla in Facebooka.

Zgodovina potrjuje: spet je čas za naložbo v plemenite kovine

Naložba v plemenite kovine v času krize zagotavlja visoko stopnjo zanesljivosti. Z naraščanjem inflacije namreč denar izgublja vrednost.