Kitajska potiho otežuje življenje Rusiji

Rusko gospodarstvo bremenijo močne in obsežne sankcije z vsega sveta in počasi postaja razvidno, da sta pripravljenost in sposobnost Kitajske, da pomaga svoji severni sosedi, morda vseeno omejeni. Peking sicer ni želel obsoditi ruskega napada na Ukrajino, vendar se želi izogniti vplivu sankcij, ki jih je večkrat obsodil kot neučinkovit način reševanja krize. Kitajska želi vzpostaviti »občutljivo ravnovesje« med retorično podporo Rusiji, ne da bi pri tem izgubila ameriške dolarje ali določeno tehnologijo z Zahoda.

Kitajska lovi ravnotežje med Rusijo in Zahodom

Peking in Moskva imata sicer skupen strateški interes, da izzoveta Zahod, vendar pa si kitajske banke ne morejo privoščiti, da bi izgubile dostop do ameriških dolarjev, številne kitajske industrije pa si ne morejo privoščiti, da bi bile prikrajšane za ameriško tehnologijo, menijo strokovnjaki. »Kitajska ni stranka v [ukrajinski] krizi in ne želi, da bi sankcije vplivale nanjo,« je v torek, 15. marca, dejal zunanji minister Wang Yi med telefonskim pogovorom s svojim španskim kolegom.

Peking je dan kasneje v celoti podprl tudi komentarje, ki jih je v začetku prejšnjega tedna podal kitajski veleposlanik v Ukrajini. »Kitajska ne bo nikoli napadla Ukrajine. Pomagali bomo, zlasti gospodarsko,« je v sporočilu za javnost zapisal Fan Xianrong. Ameriški uradniki pa so za CNN nedavno povedali, da imajo informacije, ki kažejo, da je Kitajska izrazila določeno pripravljenost, da Rusiji zagotovi zahtevano vojaško in finančno pomoč. Kitajska je to zavrnila kot »dezinformacije«.

Analitiki menijo, da poskuša Kitajska vzpostaviti »občutljivo ravnovesje« med retorično podporo Rusiji, ne da bi še bolj vznemirila ZDA, navaja CNN Business. Kitajska je sicer ruska trgovinska partnerica številka ena, vendar ima Peking druge prednostne naloge. Trgovina med državama je lani predstavljala le dva odstotka celotne kitajske trgovine. EU in ZDA imajo po podatkih kitajske carinske statistike iz lanskega leta veliko večji delež.

CNN Business predstavlja štiri ukrepe, ki jih je Peking sprejel v zadnjih nekaj tednih, da bi se oddaljil od propadajočega ruskega gospodarstva.

Padec ruskega rublja

S kitajskim juanom se denimo ne trguje povsem prosto, temveč se giblje v okviru pasov, ki jih določijo uradniki kitajske centralne banke (PBOC). Nedavno so kitajski uradniki podvojili obseg trgovalnega razpona rublja, kar je spodbudilo hitrejši padec rublja. S tem, ko Peking dopušča padec ruske valute v primerjavi z juanom, Moskvi ne dela uslug.

Rusi bodo morali namreč za kitajski uvoz, kot so pametni telefoni in avtomobili, plačati več v rubljih. Kitajske znamke telefonov, kot sta Xiaomi in Huawei, so v Rusiji zelo priljubljene in so se pred vojno za vodilno vlogo na trgu borile z družbama Apple in Samsung. Kitajski proizvajalci avtomobilov, kot sta Great Wall Motor in Geely Auto, zasedajo sedem odstotkov ruskega trga in so lani prodali več kot 115.000 vozil.

Ruske rezerve v kitajski valuti

Najpomembnejša pomoč, ki bi jo Kitajska lahko ponudila Rusiji, je 90 milijard dolarjev rezerv, ki jih ima Moskva v juanih, je prejšnji teden v raziskovalnem poročilu zapisala Alicia Garcia-Herrero, glavna ekonomistka za Azijo in Pacifik pri družbi Natixis. Mednarodne sankcije so zamrznile ruske rezerve v vrednosti približno 315 milijard dolarjev, kar je približno polovica vseh rezerv, saj so zahodne države prepovedale poslovanje z rusko centralno banko.

Ruski finančni minister Anton Siluanov je pred kratkim dejal, da želi država uporabiti rezerve v juanih, potem ko je bil Moskvi onemogočen dostop do ameriških dolarjev in evrov, poročajo ruski državni mediji. Kitajska banka PBOC doslej ni komentirala svojega stališča glede teh rezerv, navaja CNN Business.

Če bi Kitajska Moskvi dovolila, da svoje rezerve v juanih pretvori v ameriške dolarje ali evre, »bi to nedvomno pomagalo Rusiji v trenutni brezizhodni situaciji,« je opozorila García-Herrerova, vendar pa bi bilo »tveganje ugleda zaradi morebitne kršitve zahodnih sankcij velik korak za PBOC, zato je to zelo malo verjetno«. »Dolgoročne koristi približevanja Rusiji morda ne bi bile primerljive z učinkom, ki bi ga imela nenadna izguba zanimanja zahodnih vlagateljev za Kitajsko,« je še dodala.

Kitajska je zavrnila pošiljanje letalskih delov

Sankcije zahodnih držav pomenijo, da dva največja svetovna proizvajalca letal, Boeing in Airbus, ne moreta več dobavljati rezervnih delov ali zagotavljati vzdrževalne podpore ruskim letalskim družbam. Enako velja za proizvajalce reaktivnih motorjev. To pomeni, da lahko ruskim letalskim družbam v nekaj tednih zmanjka delov ali da letala letijo brez tako pogoste zamenjave opreme, kot je priporočljivo za varno delovanje.

V začetku marca je visoki ruski uradnik dejal, da je Kitajska zavrnila pošiljanje letalskih delov v Rusijo, saj Moskva išče alternativne dobavitelje. Valerij Kudinov, uradnik pri ruski agenciji za zračni promet, je po navedbah ruske državne tiskovne agencije Tass dejal, da bo Rusija poiskala možnosti za dobavo delov iz držav, vključno s Turčijo in Indijo, potem ko jih je neuspešno poskušala dobiti od Kitajske.

Zamrznitev naložb v infrastrukturo

Svetovna banka je po invaziji na Ukrajino ustavila vse svoje programe v Rusiji in Belorusiji. Morda je bolj presenetljiva odločitev Azijske banke za infrastrukturne naložbe (AIIB) s sedežem v Pekingu, da stori enako, navaja CNN Business.

Ta je v začetku meseca v izjavi zapisala, da »zaradi razvoja vojne v Ukrajini« prekinja vse svoje dejavnosti, povezane z Rusijo in Belorusijo. Dodala je, da je ta poteza »v najboljšem interesu« banke. Odločitev AIIB, da prekine dejavnosti v Rusiji, pomeni, da je 1,1 milijarde dolarjev odobrenih ali predlaganih posojil, namenjenih izboljšanju cestnih in železniških omrežij v Rusiji, zdaj ustavljenih.