Ali lahko rusko-ukrajinska vojna povzroči svetovno finančno krizo?

Kmalu po tem, ko je Rusija 24. februarja napovedala in pričela izvajati obsežno invazijo na Ukrajino, so voditelji zahodnih držav proti največji državi na svetu začeli napovedovati gospodarske sankcije, ki se še vedno vrstijo. Te naj bi finančno oslabile celotno Rusijo, ruske institucije, oligarhe in predsednika Vladimirja Putina.

Vendar pa gospodarski učinek sankcij še zdaleč ni zgolj enostranski in močno vpliva na celotno svetovno gospodarstvo, ki še vedno okreva po pandemiji covida-19. Posledice vojne je moč čutiti že povsod po svetu, verjetno pa se bo stopnja učinkov v prihodnjih dneh, tednih in mesecih še bistveno povečala.

Sankcije proti Rusiji

Sankcije, ki so jih zahodne države uvedle proti Rusiji, med drugim vključujejo izključitev nekaterih ruskih bank iz sistema za svetovno medbančno finančno telekomunikacijo (SWIFT), zamrznitev sredstev ruskih podjetij in oligarhov v zahodnih državah in omejitev ruski centralni banki, da uporabi svojih 630 milijard ameriških dolarjev oziroma 568 milijard evrov deviznih rezerv za oslabitev sankcij.

Zaradi teh in mnogih drugih ukrepov je več bonitetnih agencij znižalo bonitetno oceno Rusije na raven 'junk' (smeti) ali napovedalo, da bodo to storile v kratkem. Z drugimi besedami: Menijo, da je verjetnost, da Rusija ne bo poravnala svojih dolgov, mnogo večja kot prej, povzema The Conversation. Po mnenju skupine svetovnih bank je neizpolnitev obveznosti »zelo verjetna«.

Ker je več kot 100 milijard ameriških dolarjev ruskega dolga v tujih bankah, se poraja vprašanje o tveganjih za banke izven Rusije in o možnosti, da bi neplačilo sprožilo likvidnostno krizo po vzorcu leta 2008. V tem primeru bi lahko banke podvomile v solventnost drugih bank in si prenehale medsebojno posojati denar. Solventnost lahko opišemo tudi kot sposobnost banke (ali podjetja), da pokrije svoje dolgoročne fiksne stroške.

Novim ruskim sankcijam so najbolj izpostavljene evropske banke, zlasti tiste v Avstriji, Franciji in Italiji. Kot smo videli, pa smo kratkoročni šok s področja bančništva doživeli tudi v Sloveniji z banko Sberbank, o kateri smo že poročali. Podatki Banke za mednarodne poravnave (BIS) kažejo, da imajo francoske in italijanske banke vsaka po približno 25 milijard ameriških dolarjev neporavnanih terjatev z naslova ruskega dolga, avstrijske banke pa 17,5 milijarde dolarjev.

Obstaja tudi vprašanje izpostavljenosti morebitnemu neizpolnjevanju obveznosti Ukrajine v zvezi z njenimi dolgovi. Ukrajinski dolg v višini približno 60 milijard ameriških dolarjev oziroma 54 milijard evrov je prav tako dobil bonitetno oceno 'junk', s čimer se je tveganje neplačila z majhne verjetnosti povečalo na realno nevarnost.

Poleg izpostavljenosti dolgom bodo prizadete tudi številne banke, ki ponujajo bančne storitve v Ukrajini ali Rusiji. Po podatkih bonitetne agencije Fitch sta evropski banki Societe Generale in UniCredit banki z največjim obsegom poslovanja v Rusiji, obe pa sta tudi med najbolj izpostavljenimi do ruskih dolgov.

Kaj pa podjetja in njihove delnice?

Ne le banke - zaradi vojne bodo na izgubi tudi številna podjetja, ki imajo interese v Rusiji. Podjetja, ki jim ruska podjetja dolgujejo denar, bodo težko dobila poplačilo, saj je rubelj padel za več kot 30 odstotkov, zaradi omejitev SWIFT-a pa bodo plačila zelo otežena. Reuters je denimo poročal, da so ameriška podjetja v Rusiji izpostavljena približno 15 milijard dolarjem dolgov. Mnogi od teh dolgov bodo morda odpisani, kar bo povzročilo resne izgube.

Nekatera naftna podjetja, kot sta Shell in BP, so sporočila, da bodo odprodala sredstva, ki jih imajo v lasti v Rusiji. Druga, kot je trgovska in rudarska skupina Glencore, ki ima pomembne deleže v dveh z Rusijo povezanih podjetjih, Rosneft in En+ Group, je sporočila, da jih je vzela pod drobnogled. Toda če vrednost teh sredstev izhlapi, ker ni kupcev po razumnih cenah, bi se lahko zgodilo, da bi tovrstnim podjetjem grozili precejšnji odpisi.

Ena od nevarnosti je, da bi to povzročilo panično razprodajo delnic teh podjetij, zaradi česar bi na trgu nastal domino učinek, podobno kot se je to zgodilo z bankami v letih 2007 in 2008. Na udaru pa so tudi pokojninski skladi. Skupina Universities Superannuation Scheme (USS) denimo želi prodati svoja ruska sredstva.

USS je sicer največji neodvisni pokojninski sistem v Združenem kraljestvu s približno 500.000 strankami in 90 milijardami funtov oziroma 107 milijardami evrov v skladih. Ruska sredstva sklada so vredna več kot 535 milijonov evrov. Zmanjšanje vrednosti teh toksičnih sredstev lahko potencialno predstavlja neprijeten udarec, navaja The Conversation. Sicer pa izgube grozijo tudi številnim drugim investicijskim skladom, ki imajo denar v ruskih obveznicah in delnicah ruskih podjetij.

Skratka, učinki te vojne so lahko ogromni in še veliko več jih bo verjetno vidnih v prihodnjih dneh, tednih in mesecih. Ker svetovno gospodarstvo še vedno okreva po pandemiji in se že spopada s precejšnjo inflacijo, so trgi zelo nestanovitni. Ruska invazija v Ukrajino je te razmere še poslabšala, zato bodo finančniki budno spremljali, kako se bodo stvari odvijale.