V Nemčiji našli srebrne kovance iz časov rimskega cesarstva

Nedavno so v stari prodnati strugi našli 5600 srebrnikov, ki so se ohranili še iz obdobja Rimskega cesarstva.
Fotografija: Kovanci. Foto: Andreas Brucklmair, KMA/Zenger
Odpri galerijo
Kovanci. Foto: Andreas Brucklmair, KMA/Zenger

Na Bavarskem so nedavno našli 5600 srebrnih kovancev iz časov Rimskega cesarstva. Po navedbah Augsburške umetniške zbirke in muzeja naj bi šlo za največjo zbirko, ki je bila doslej odkrita v tej nemški deželi. Kovance so našli v prodnati strugi v bližini nekdanje vojaške baze med sanacijskimi deli, ki so se jih lotili po poplavah, poroča Newsweek.

Poznavalci so ugotovili, da so bili najstarejši kovanci iz zbirke kovani v času vladavine cesarja Nerona, najnovejši pa kmalu po letu 200. Kovance zdaj sicer preučujejo na univerzi v Tubingenu.

Cesar Neron je bil sicer četrti in zadnji rimski cesar julijsko-klavdijske dinastije, ki je vladal med letoma 54 in 68. Ob nastopu funkcije je imel komaj 17 let, zato sta mu v začetnih letih vladanja pri tem pomagala Bur in Neronov učitelj filozof Seneka. Prva leta njegove vladavine lahko označimo kot liberalno obdobje s spoštovanjem republikanskih demokratičnih svoboščin, medtem ko se je kasneje začela doba Neronove absolutistične vladavine v stilu Julija Cezarja.

image_alt
Na Šrilanki odkrili 310-kilogramski naravni safir

Tovrstne najdbe dajejo pomemben vpogled v zgodovinsko dogajanje tistega časa

Sebastian Gairhos, vodilni mestni arheolog v Augsburgu, je razložil, da je vrednost najdbe tolikšna, da bi v tistih časih zadoščala za kritje 11 do 15 letnih plač, ki so jih za svoje delo prejemali vojaki. Pred tem so bili na območju sicer odkriti tudi kovanci iz obdobja cesarjev Trajana, Hadrijana, Antonina Pija, Marka Avrelija in Didija Iulijana. Z najnovejšo najdbo je postala zbirka kovancev še bogatejša.

Gairhos je dodal, da so tovrstne najdbe ključnega pomena, saj dajejo boljši vpogled v zgodovinsko dogajanje v tistem času.

image_alt
Predmeti, za katere se je izkazalo, da so vredni celo premoženje

»Nove najdbe nam razkrivajo številna nova spoznanja; ne le o namembnosti kraja, izvoru in sestavi vojakov in civilistov, temveč nam dajejo tudi bolj jasno sliko o časovni umeščenosti vseh dogodkov,« je dejal Gairhos.

Kot še navaja Newsweek, so imele čete na tem območju v tistih časih nalogo, da poleg opravljanja standardnih vojaških dolžnosti zgradijo infrastrukturo. Proti koncu vladavine cesarja Augusta okoli leta 10 našega štetja je namesto prvotnega oporišča nastalo vojaško taborišče za približno 3000 vojakov. Ta baza je bila zametek kasnejšega Augsburga.

»Predvidevamo, da je bil zaklad zakopan zunaj mesta Augusta Vindelicum blizu Via Claudia,« je še dodal Gairhos.

image_alt
Najdeni dragoceni predmeti iz časov enega najbogatejših imperijev

Več iz rubrike

Komentarji: