Na dogodku z naslovom »Si Slovenci želijo digitalne mobilnosti?« so bili predstavljeni izsledki javnomnenjske raziskave, ki jo je za družbo za transformacijo mobilnosti AV Living Lab izvedla agencija Valicon.
 
Prihod uveljavljenih mobilnih aplikacij bi po mnenju večine Slovencev pozitivno vplival na kakovost storitve na področju taksi prevozov, kaže raziskava. Večina ljudi si torej želi moderno, digitalno, napredno Slovenijo, ugotavlja minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec in pravi: »Čas je, da se tem željam prisluhne.«
 
Ključne izsledke raziskave, s katero so v AV Living Labu želeli preveriti izkušnje Slovencev s storitvami taksi prevozov ter pridobiti njihova mnenja o digitalizaciji mobilnosti ter napovedanih zakonskih spremembah na tem področju, je predstavil partner in direktor agencije Valicon, g. Andraž Zorko.
 
Kar 69 odstotkov vprašanih podpira spremembe zakonodaje, ki zagotavljajo večjo preglednost in kakovost taksi storitev ter možnost uporabe mobilnih aplikacij, kakršna je denimo Uber, je povedal.

Med težavami pri uporabi taksi storitev so vprašani najpogosteje navajali preplačilo storitev, vožnjo po daljši poti ter neizdajo računa. Skoraj vsi si želijo biti vnaprej seznanjeni s ceno vožnje in časom prihoda taksija. Mobilne aplikacije na področju taksi storitev bi jih verjetno uporabljalo 74 odstotkov, da bi prihod uveljavljenih mobilnih aplikacij pozitivno vplival na kakovost storitve na področju taksi prevozov, jih je odgovorilo 57 odstotkov.
 

Slovenija v zaostanku

Vrtovec je na predstavitvi raziskave izrazil prepričanje, da bo v Sloveniji že kmalu na voljo bolj digitalizirana storitev na področju mobilnosti. »Žalostno je, da v 21. stoletju nismo zmogli narediti koraka naprej in omogočiti, da uporabniki enostavno naročijo in plačajo storitev prek aplikacije. To se mi res zdi neverjetno,« je dejal.
 
Pot modernim digitalnim platformam bodo po njegovih besedah odprle spremembe zakona o prevozih v cestnem prometu, ki so prav zdaj v postopku obravnave v DZ. Z njihovo uveljavitvijo se bo omogočilo izvajanje še drugih oblik prevozov potnikov po naročilu, ne le v obliki taksi prevozov, kot velja zdaj. »Prepričam sem, da bodo imeli ljudje v Sloveniji že kmalu boljšo digitalizirano storitev na področju mobilnosti,« je dejal.
 
Predlagane spremembe je poimenoval taksi reforma. »Da se cena določa zgolj z uporabo taksimetra, je zelo zastarelo in to moramo spremeniti,« je dejal. Za uporabnika predlagane spremembe zakona pomenijo, da bo vnaprej vedel, kje se bo peljal, kdo ga bo peljal, koliko bo stala vožnja, kakšna je čistoča avtomobila, ali voznik kadi, ali izstavi račun, je naštel.
 
Pri pripravi sprememb so se zgledovali po razvitih in digitalno naprednih državah in Vrtovec je zatrdil, da so v predlog novele zakona vključili vse socialne varovalke. »V ničemer ne bo šlo za t. i. izkoriščevalski sistem,« je dejal in dodal, da bodo za vse voznike veljali enaki pogoji - ne glede na to, ali bodo vožnjo opravljali prek aplikacije in prek taksimetra.
 

Transformacija mobilnosti

Marko Grobelnik z Instituta Jožef Stefan je o platformah za naročanje prevozov dejal, da je z njimi zadeva bolj pregledna tako za voznike kot potnike in tudi državo. »To se mora zgoditi slej ko prej, sploh ni vprašanje, ali se bo zgodilo,« je prepričan.
 
Tudi na AMZS se zavedajo, da smo priča transformaciji na področju mobilnosti. »Glede na to, da imamo veliko izkušenj z vozniki, želimo pri tej transformaciji ozaveščati, usmerjati in po vzoru evropskih avtoklubov tudi nuditi rešitve,« je dejala direktorica AMZS Lucija Živa Sajevec.
 

Transformacija na področju mobilnosti ne pomeni le naročanja prevozov, pač pa tudi javni potniški promet, souporabo prevoznih sredstev, mestno kolo, prehod iz lastništva v najemanje vozil, elektrifikacijo in podobno. Vrtovec je dejal: »Lahko bi imeli enotnega upravljalca javnega potniškega prometa.« Kot je poudaril, je sam zelo naklonjen novim oblikam mobilnosti, še posebej v luči evropskega zelenega dogovora, s katerim so se države članice EU zavezale k podnebni nevtralnosti do leta 2050.
 

Rezultati raziskave: Pogoste kršitve na področju taksi storitev in podpora digitalizaciji

 
Pri vprašanjih o zadovoljstvu s trenutnim stanjem na področju taksi storitev je več kot polovica vprašanih (52 odstotkov) mnenja, da pogosto prihaja do preplačila storitev, še nekaj več, 57 odstotkov, pa se strinja s trditvijo, da se turistom in tujim gostom pogosto zaračunavajo višje cene taksi storitev kot domačinom. Podobno 40 odstotkov vprašanih ocenjuje, da pogosto prihaja do situacij, ko jih taksist vozi po daljši poti, da se vožnja pogosto zaračuna brez računa, pa jih meni 31 odstotkov. Tretjina tudi meni, da pogosto prihaja do situacij, ko ni omogočeno brezstično oziroma kartično plačevanje.
 
91 odstotkov vprašanih tudi trdi, da bi bilo zanje pomembno, da so vnaprej seznanjeni s ceno vožnje in časom prihoda taksija, 75 odstotkov bi vnaprej želeli vedeti trajanje vožnje, 71 odstotkom pa se zdi pomembno vnaprej poznati tudi točen potek vožnje.
 
Pri vprašanjih, ki se nanašajo na digitalizacijo na področju taksi storitev ter uporabo aplikacij, je opazna visoka podpora vprašanih. Možnost plačila taksi storitve prek aplikacije kot pomembno ali zelo pomembno ocenjuje 65 odstotkov vprašanih, možnost naročanja storitve prek aplikacije pa 58 odstotkov.  74 odstotkov vprašanih bi verjetno uporabljalo mobilne aplikacije na področju taksi storitev v Sloveniji.
 
V Valiconu so anketirance spraševali tudi po odnosu do napovedanih sprememb na področju taksi prevozov.  Kar 83 odstotkov vprašanih podpira možnost uporabe aplikacij za določanje cene taksi storitve, 69 odstotkov pa je mnenja, da je sprememba zakonodaje, ki bi zagotovila večjo preglednost in kakovost taksi storitev ter možnost uporabe mobilnih aplikacij, potrebna.
 
Na vprašanje, kako bi prihod v tujini uveljavljenih mobilnih aplikacij na področju taksi prevozov vplival na preglednost plačevanja, jih 63 odstotkov vprašanih meni, da pozitivno. Podoben odstotek, 57 odstotkov, jih ocenjuje, da bi prihod uveljavljenih mobilnih aplikacij pozitivno vplival na kakovost storitve na področju taksi prevozov oziroma na stopnjo digitaliziranosti storitve (68 odstotkov vprašanih).


 
Velik potencial se kaže tudi v vpeljavi aplikacij na področju multimodalnosti. Večina, 81 odstotkov vprašanih, bi tako verjetno uporabljala enotno aplikacijo, ki bi omogočala kombiniranje in plačevanje različnih oblik prevozov od točke A do B (javni potniški promet, taksi storitve, car-sharing, mestno kolo ...). Raziskava še kaže, da bi se zaradi boljše kakovosti in dostopnosti taksi storitev v povezavi z javnim prometom in ostalimi oblikami deljene mobilnosti, kot so car-sharing in mestno kolo, več kot polovica (58 odstotkov) do neke mere odpovedal(a) uporabi avtomobila.