Trpljenje nemškega gospodarstva
Nemško gospodarstvo, daleč najmočnejše na naši celini, je očitno bolj prizadela pandemija covida-19 kot številna druga nacionalna gospodarstva v EU. Dodaten udarec za Nemčijo je vojna v Ukrajini. Cene tega, kar Nemčija uvozi, so v zadnjem letu narasle veliko bolj kot cene blaga, ki ga Nemčija izvaža.
»Četrti val korone je konec lanskega leta razmeroma močno prizadel nemško gospodarstvo,« pravi dr. Georg Thiel, predsednik nemškega zveznega statističnega urada. To je razvidno iz primerjalnih podatkov trenutnega stanja v državah EU in tistega pred pandemijo, v četrtem četrtletju 2019, predvsem v kazalnikih skupne dodani vrednosti predelovalne industrije, zasebne potrošnje in zaposlitve.
Slovenski BDP je poskočil, Nemčija v zadnjih dveh letih stagnira
V zadnjih treh mesecih leta 2021 je imela Nemčija za 1,1 odstotka nižji bruto domači proizvod (BDP) kot v četrtem četrtletju leta 2019. Od preostalih 26 članic EU jih je velika večina v zadnjem lanskoletnem kvartalu zabeležila bodisi rast BDP v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 bodisi manjši upad od nemškega. Večji padec BDP od nemškega so zabeležili le Španija (-4,0 odstotka), Češka (-1,9 odstotka), Portugalska (-1,4 odstotka) in Slovaška (-1,2 odstotka).
Po drugi strani so najvišjo rast v zadnjih dveh letih zabeležili Irska (+ 15,3 odstotka), Estonija (+ 7,2 odstotka) in Slovenija (+ 6,6 odstotka). Skupni BDP EU je bil v zadnjem četrtletju leta 2012 za 0,6 odstotka višji kot v zadnjih treh mesecih leta 2019. Hkrati je ameriško gospodarstvo zabeležilo 3,2-odstotno rast.
Ob koncu lanskega leta je bilo v Nemčiji zaposlenih 0,4 odstotka manj ljudi kot ob koncu leta 2019. Tudi na tem področju so v EU zabeležili skupno 0,6-odstotno rast. Najvišjo rast števila zaposlenih v zadnjih dveh letih so dosegle Irska (+ 5,4 odstotka), Nizozemska (+ 2,2 odstotka) in Francija (+ 1,6 odstotka). Ob tem je treba omeniti, da je pandemija izbruhnila, ko je imela Nemčija praktično polno zaposlenost. To ni enostavno doseči.
Prebivalci Nemčije v večji meri oklevajo z oživljanjem zasebne potrošnje kot prebivalci drugih držav EU. Ob koncu lanskega leta je bila zasebna potrošnja v Nemčiji za 3,8 odstotka nižja kot v zadnjem četrtletju 2019. Večji minus je bil le v Španiji (-7,9 odstotka), nekoliko manjši pa v Italiji (-3,3 odstotka). Na drugem koncu lestvice EU je Litva, kjer je zasebna potrošnja v zadnjih dveh letih poskočila za 6,8 odstotka.
Cenovne škarje v zunanji trgovini
V skoraj vseh državah EU je zunanja trgovina v zadnjih mesecih leta 2021 poskočila in presegla raven pred pandemijo. Francija je pri tem pomembna izjema. Francoski izvoz je bil v zadnjem četrtletju lanskega leta za 3,2 odstotka nižji kot v zadnjem četrtletju leta 2019, uvoz pa je bil nižji za 0,7 odstotka.
V istem obdobju se je nemški izvoz povečal za 2,3 odstotka, uvoz pa za 2,9 odstotka. Slednji povzroča probleme. Najnovejši statistični podatki, objavljeni v torek, 29. marca, kažejo, da so bile cene blaga, ki ga je Nemčija uvažala februarja letos, v povprečju za 26,3 odstotka višje kot februarja lani. Hkrati so se zvišale cene blaga, ki ga je izvažala Nemčija, vendar je bila ta rast (12,4 odstotka) za več kot polovico nižja od rasti uvoznih cen. Podatki za marec zagotovo ne bodo boljši.
Astronomski skok cen zemeljskega plina in premoga
Glavni razlog za te cenovne škarje je skok cene energentov, ki jih Nemčija uvaža. Februarja 2022 so bili ti kar za 129,5 odstotka višji kot februarja 2021, predvsem zaradi skoka cene zemeljskega plina, ki se je zvišala za 256,5 odstotka. Nafta se je v zadnjih 12 mesecih podražila za 70,3 odstotka, naftni derivati pa za 69,7 odstotka. Električna energija je bila letos februarja za 155,3 odstotka višja kot februarja 2021.
Za razliko od cen plina in elektrike, ki sta bili februarja nekoliko nižji kot januarja letos, je cena uvoženega premoga v Nemčijo še naprej močno naraščala. Od konca januarja do konca februarja letos se je premog podražil za 14,8 odstotka. V začetku marca je bil skoraj 191 odstotkov dražji kot pred letom dni.
Energija je največji generator skoka cen, na dvig inflacije pa vpliva tudi podražitev drugih uvoženih izdelkov. Analiza uvoznih cen vsega razen energentov kaže 14,7-odstotno rast od februarja 2021 do letošnjega februarja. V zadnjem letu so se prav tako močno podražile številne surovine in polizdelki, predvsem umetna gnojila, rude, kovine in plastični materiali.
Več iz rubrike
Zgodba avtomobilskega dobavitelja v postopku transformacije
Zapleten proces prehajanja iz klasičnih montažnih postopkov v nove proizvodne procese
Razbijamo mite: kako resnično voditi finance podjetja
Ste podjetnik, ki skrbi za finance v podjetju? Če vas zanima, kako do finančne varnosti in uspešnosti, se prijavite na brezplačni webinar Bilance niso finance.