Toplogrednih plinov toliko kot pred tremi milijoni let

Danes objavljeno poročilo o koncentraciji toplogrednih plinov v ozračju, ki ga že petnajst let pripravlja Svetovna meteorološka organizacija (WMO), ne kaže spodbudnih rezultatov. Glavni toplogredni plini v atmosferi - ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4) in dušikov oksid (N2O) - so se v letu 2018 zavihteli vrtoglavo visoko. WMO opozarja, da bi se morali v primeru ogljikovega dioksida, glavnega med plini, ki povzročajo globalno segrevanje, vrniti vsaj tri milijone let nazaj. Takrat bi lahko našli takšno koncentracijo v ozračju. Človek takrat še ni hodil po obličju Zemlje, temperatura ozračja je bila med dvema in tremi stopinjami toplejša kot zdaj, morska gladina pa med 10 in 20 metri višja.

Prej omenjeni plini so od nekdaj del naše atmosfere in preprečujejo, da bi se del toplote, ki jo oddaja Zemlja po segrevanju Sonca, izgubila v vesolju. Prav zaradi njih ima planet prijetno temperaturo, ki omogoča bivanje človeku, piše španski ElPais. Toda ravnotežje, ki je obstajalo tisoč let, je porušeno in WMO je pri razlogih jasen: »Obstaja več znakov, da je povečanje atmosferske ravni ogljikovega dioksida povezano z izgorevanjem fosilnih goriv, ki jih človek uporablja vsak dan – premog, zemeljski plin in nafta.«

Industrijska revolucija je pustila svoj pečat tudi na nebu

Uporaba teh fosilnih goriv se je po industrijski revoluciji močno povečala, s tem pa tudi emisije toplogrednih plinov. Koncentracija ogljikovega dioksida se je leta 2018 zvišala za skoraj 50 odstotkov v primerjavi s predindustrijsko ravnjo leta 1750, metana je bilo lansko leto skoraj 160 odstotkov več kot v predindustrijski dobi, dušikovega oksida pa je bilo pred industrijsko revolucijo v ozračju kar 23 odstotkov manj. Koncentracija vseh treh plinov skupaj se pospešuje, celo tako hitro, da zgolj podatki lanskega leta presegajo povprečje vsega prejšnjega desetletja, še dodaja ElPais.

WMO v poročilu podarja, da se bodo z nadaljnjim povečevanjem koncentracije toplogrednih plinov v ozračju naslednje generacije »soočale z vse težjimi vplivi podnebnih sprememb. To so vedno višje temperature, ekstremni vremenski dogodki, dvig morske gladine in izguba morskih in kopenskih ekosistemov.« Naš modri planet ima tudi na račun povečane koncentracije toplogrednih plinov v ozračju rekordne temperature. Leto 2018 je bilo četrto najtoplejše leto odkar jih beležimo, to je od leta 1850, ko smo jih začeli sistemsko spremljati. Si mislite, katera so ostala najtoplejša leta? To so leto 2015, 2016, 2017 in po zdaj zabeleženih podatkih se jim bo pridružilo tudi leto 2019.
 

Napovedi niso spodbudne

Projekcije gibanja emisij toplogrednih plinov niso prav nič spodbudne: »​Ni znakov upočasnitve, kaj šele zmanjšanja koncentracije toplogrednih plinov v ozračju, kljub vsem zavezam, sporazumom in sankcijam s Pariškim sporazumom o podnebnih spremembah na čelu,« je v izjavi dejal generalni sekretar WMO Petteri Taalas in države podpisnice še enkrat spomnil na vse zaveze, ki so jih sprejeli.