Takšno je stanje v EU in VB po Brexitu

S prvim februarjem letos pa bosta pretekli dve leti, odkar je Združeno kraljestvo uradno izstopilo iz EU in zanj večinoma ne veljajo več njena pravila, vendar se je to zgodilo šele po hudih političnih bojih, tako znotraj Združenega kraljestva kot v EU, ostaja pa tudi ogromno nerešenih vprašanj.

Tako se je torej končalo 47 let trajajoče britansko članstvo v EU in sorodnih institucijah, ki so delovale pred njo. Na bolje ali slabše, nekatere spremembe, ki so jih ljudje na Otoku pričakovali in se jih hkrati bali, se začenjajo uresničevati. Vendar zgodba še zdaleč ni končana.

Kljub temu, da je proces izstopa in ločitve Združenega kraljestva od Evropske unije uradno zaključen, pa vsa vprašanja še zdaleč niso razrešena, poroča spletni portal Euronews. Združeno kraljestvo je sedaj izvzeto iz pravil EU o prostem trgovanju in gibanju, mnogo delavcev iz EU je zapustilo državo, kar povzroča težave s pomanjkanjem kadra.

Komplikacije se pojavljajo tudi pri prehajanju meja, tako za Britance kot za prebivalce EU, pereče vprašanje obstaja tudi protokol na meji med Irsko in Severno Irsko. Številne spremembe torej močno vplivajo na prebivalce, potovanja in poslovanje.

Spor glede protokola o Severni Irski

London in Bruselj sta še vedno v sporu glede številnih vprašanj, med drugim o diplomatskem zastopanju, izvozu cepiv proti koronavirusu, predvsem pa o novi ureditvi na meji med Irsko in Severno Irsko, kar ostaja eno od ključnih vprašanj Britanije po Brexitu.

Čeprav je Severna Irska del Združenega kraljestva, v skladu s trenutno veljavnim sporazumom še naprej upošteva nekatera pravila EU, da bi ohranila odprto kopensko mejo z Irsko, ki je članica EU. Protokol tako dejansko vzpostavlja regulativno mejo med Veliko Britanijo in Severno Irsko, ki ostaja usklajena s pravili enotnega trga EU in upošteva carinski zakonik EU.

V letu 2021 so se zaradi težav pri dejanskem uresničevanju protokola nadaljevali spori in naporna pogajanja med predstavniki Združenega kraljestva in evropskih institucij, in trenutno ne kaže, da bi se kmalu približali kakšni resno izvedljivi rešitvi na eni izmed politično najbolj obremenjenih meja v Evropi, morda celo na svetu.

Prosto gibanje, priseljevanje in delo

Z januarjem 2021 so na Otoku prenehala veljati tudi pravila EU o prostem gibanju (pogojna pravica državljanov EU, da se preselijo v druge države EU, da bi tam živeli in delali), čezmejnih potovanjih in osebnih pravicah. Državljani EU tako nimajo več avtomatske pravice, da se preselijo v Združeno kraljestvo zaradi dela in naselitve, in obratno.

Združeno kraljestvo je z januarjem 2021 začelo izvajati novo politiko priseljevanja. Državljani EU nimajo več prednostne obravnave; namesto tega britanska vlada načrtuje nov sistem na podlagi točk, ki naj bi privabljal kvalificirane delavce. Veliko evropskih delavcev se je zato iz Združenega kraljestva že vrnilo v svoje matične države, kar je posledično povzročilo precejšnje težave s pomanjkanjem kadra v mnogih sektorjih gospodarstva.

Pod vpliv novih pravil smo kot državljani EU seveda padli tudi Slovenci. Tako od 1. oktobra 2021 v Združeno kraljestvo lahko vstopamo le še s potnim listom, ne z osebno izkaznico. Uradna stran vlade Republike Slovenije pravi, da »britanske oblasti državljane EU od 1. januarja 2021 obravnavajo kot državljane brez vizuma. To pomeni, da lahko v Združeno kraljestvo vstopijo kot obiskovalci za največ šest mesecev v enem letu, za kar jim ni treba pridobiti vizuma. Oseba, ki želi v Združenem kraljestvu ostati dlje kot šest mesecev, da bi tam delala, študirala ali živela, mora zaprositi za vizum«.

Kakšna bo prihodnost po Brexitu?

Pet let po šokantni odločitvi Združenega kraljestva, da izstopi iz Evropske unije, je Brexit še vedno ena od glavnih tem pogovora v britanski in bruseljski politiki. Za portal Euronews sta na vprašanja o prihodnosti Evrope po Brexitu odgovarjala profesorica Brigid Laffan z Evropskega univerzitetnega inštituta in ugledni škotski zgodovinar Niall Ferguson.

Oba sta si delila mnenje, da je izstop Združenega kraljestva iz EU zgodovinski dogodek, ki bo prinesel številne posledice za obe entiteti, in da bi bilo za oboje verjetno bolje, če do ločitve ne bi prišlo. »Ko sem leta 2016 nasprotoval Brexitu, sem dejal, da ljudje ob ločitvi pogosto mislijo, da bodo s tem rešili svoje težave. Toda potem ugotovijo, da so številne težave, ki so se jim zdele povezane z zakonsko zvezo, pravzaprav osebne težave, in podobno velja tudi za Britanijo,« je dejal Ferguson.

Po več mesecih zastojev v pogovorih je britanska vlada znova pristopila k pogajanjem z Brusljem, glavna točka pa je že omenjeno vprašanje meja na Irskem. Poleg podrobnosti protokola o Brexitu, ki se nanašajo na trgovinske dogovore, je na kocki tudi ohranitev miru na ozemlju Združenega kraljestva in preprečitev trgovinske vojne med Londonom in Brusljem.

Tiskovni predstavnik Evropske komisije je nedavno dejal, da je Bruselj odločen »najti dolgoročne rešitve za zagotovitev stabilnosti za prebivalce Severne Irske,« britanska zunanja ministrica pa je ponovila tudi zahtevo Združenega kraljestva, da se »konča vloga Sodišča Evropske unije kot končnega razsodnika v sporih«, poroča Euronews. Zdi se torej, da bo pot do nove, toda ločene, skupne prihodnosti Združenega kraljestva in EU še dolga in zahtevna.