Zmagovalci in poraženci pandemije

Hitrost gospodarskega okrevanja po letu 2020 je presenetila številne napovedovalce. Skupna proizvodnja 38 večinoma bogatih državah mednarodne Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je pred nekaj meseci verjetno presegla raven pred pandemijo. Sicer je od leta 2010 tudi Slovenija članica OECD.

Povprečna stopnja brezposelnosti v 'klubu' znaša 5,7 odstotka in je v skladu s pričakovanim povprečjem. Skupni dohodek gospodinjstev iz 38 držav, prilagojen za inflacijo, pa je nad pred-pandemično ravnjo. Čeprav je splošna slika, kljub pojavu novih različic, ugodna, se pod povprečjem skrivajo velike razlike.

Pandemija je ustvarila zmagovalce in poražence, in razlike med njimi bodo verjetno ostale tudi v letu 2022. Mednarodni časopis, ustanovljen leta 1843, je zbral podatke o petih gospodarskih in finančnih kazalnikih za 23 bogatih držav. Na podlagi teh kazalnikov je države ocenil kot zmagovalke ali poraženke v času pandemije.

Španija je močna v nogometu, tukaj pa…

Tedenski in skoraj 180 let star časopis, The Economist, je zbral podatke o petih gospodarskih in finančnih kazalnikih za 23 bogatih držav, na podlagi katerih je države ocenil kot zmagovalke ali poraženke med pandemijo. Te kazalniki so BDP, dohodki gospodinjstev, uspešnost borz, kapitalska poraba in državna zadolženost.

»Vsako gospodarstvo smo razvrstili glede na to, kako dobro se je odrezalo pri posameznem kazalniku, in tako oblikovali skupno oceno,« navaja The Economist. Nekatere države so še vedno v gospodarskem krču, druge pa so na skoraj vseh področjih uspešnejše kot pred pandemijo. Danska, Norveška in Švedska so blizu vrha, precej dobro pa se je odrezala tudi Amerika. Številne velike evropske države, kot so Velika Britanija, Nemčija in Italija, pa so se odrezale slabše. Najslabše od vseh se je odrezala Španija.

V nekaterih državah, zlasti tistih, kjer je bil vpliv koronavirusa razmeroma majhen, trgi dela niso bili preveč prizadeti, kar je ljudem omogočalo, da so še naprej normalno služili denar. Stopnja brezposelnosti na Japonskem se od začetka pandemije skoraj ni spremenila. Nasprotno se je v Španiji med februarjem in avgustom 2020 povečala za tri odstotne točke, pojasnjujejo strokovnjaki.

Nekatere vlade so sicer več kot nadoknadile izpad dohodka od dela, saj so ljudem 'podarile' velike vsote denarja. »To je bila ameriška strategija; čeprav je brezposelnost zaradi blokade gospodarstva narasla, so gospodinjstva v letih 2020 in 2021 prejela več kot 2000 milijard dolarjev [1762 milijard evrov] državnih transferjev v obliki dodatnih nadomestil za brezposelnost in stimulativnih čekov,« pojasnjuje The Economist in dodaja, da je podobno storila tudi Kanada.

Druge države, na primer baltske, pa so svojo fiskalno moč usmerile v zaščito denarnih tokov podjetij ali širitev zmogljivosti zdravstvenega varstva. »Zdi se, da Avstrija in Španija nista niti ohranili delovnih mest niti izplačali odškodnine izgubljenim; v obeh državah je realni dohodek gospodinjstev še vedno približno šest odstotkov nižji od ravni pred pandemijo.«

Kako so se odrezali delniški trgi?

Uspešnost delniških trgov kaže na zdravje podjetij in privlačnost države za tuje vlagatelje. Cene delnic v Veliki Britaniji so danes nekoliko nižje kot pred pandemijo, kar je lahko tudi odraz negotovosti zaradi Brexita. V Veliki Britaniji je sicer tudi manj tehnoloških podjetij, ki jih je med pandemijo po večini 'razneslo'. V ZDA, ki ima več takšnih podjetij, je borza poskočila in borzni indeks S&P 500 je ravno pred kratkim dosegel nove rekorde, o čemer smo že poročali tukaj.

»Kapitalska poraba, naše četrto merilo, je pokazatelj optimizma podjetij glede prihodnosti,« piše The Economist. Nekatere države so sredi razcveta kapitalskih izdatkov; v ZDA denimo podjetniki opažajo priložnosti, ki jih je ustvarila pandemija, podjetja pa veliko zapravljajo za tehnologije, ki omogočajo učinkovitejše delo od doma. Oktobra je banka Goldman Sachs napovedala, da bodo podjetja iz skupine S&P 500 leta 2022 za investicijske stroške ter raziskave in razvoj porabila 18 odstotkov več kot leta 2019. Na Norveškem pa so se denimo naložbe malce umirile, kjer so se zmanjšala investicijska sredstva za nafto in plin.

Zadnji kazalnik je javna zadolženost. Ob enakih pogojih je veliko povečanje javnega dolga slabše kot majhno povečanje, saj lahko kaže na morebitno večanje davkov in manjšanje porabe v prihodnosti, pojasnjujejo strokovnjaki. Med pandemijo se sicer niso vse države močno zadolžile, čeprav so med drugim ZDA, Velika Britanija in Kanada v te kategoriji zagotovo zmagovalke. Švedski javni dolg se je v deležu BDP denimo povečal le za šest odstotnih točk.

Gospodarsko okrevanje v letu 2022 se bo še nadaljevalo, splošna slika oziroma povprečje pa bo verjetno spet prikrivalo odstopanja. OECD pričakuje, da bodo nekatere države z najslabšimi rezultati začele zmanjševati zaostanek. Italija naj bi leta 2022 dosegla 4,6-odstotno rast, kar je nad povprečno 3,9-odstotno rastjo kluba 38 držav OECD-ja. Sicer pa se bodo neenakomerni učinki pandemije verjetno še nadaljevali in hitrost okrevanja se bo razlikovala po posameznih državah.