Sumljive milijardne transkacije neovirano skozi svetovne banke

Zaupne dokumente je pridobil ameriški spletni medij BuzzFeed News in jih delil z mednarodnim konzorcijem preiskovalnih novinarjev (ICIJ) in novinarji iz 88 držav in več kot 100 medijev.

Novinarji so v mednarodnem preiskovalnem projektu Fincen Files več kot leto dni analizirali več kot 2100 poročil o sumljivih transakcijah, ki so jih ameriške banke med letoma 2000 in 2017 predložile Fincenu, uradu, ki pod okriljem ameriškega finančnega ministrstva preiskuje finančni kriminal.

Poročila o sumljivih transakcijah sicer niso nujno dokaz o nezakonitem ravnanju. Bančni uslužbenci v njih popisujejo nakazila, o katerih menijo, da pomenijo tveganje za pranje denarja. Dokumenti tako ponujajo podroben vpogled v pretakanje denarja sumljivega izvora skozi svetovni bančni sistem.


Kot je razvidno iz Fincenovih dokumentov, banke v nekaterih primerih spregledajo očitne znake pranja denarja ali pa s plačili nadaljujejo, tudi ko jim ne uspe določiti izvora sredstev, legitimnega namena nakazila ali lastnikov vpletenih podjetij. O spornih nakazilih Fincenu pogosto poročajo šele več let po tem, ko je denar že prišel in odšel z računov njihovih komitentov in povezanih oseb.
 

Vpletena tudi slovenska podjetja

Tako je bilo tudi v primeru kanadskega podjetja Pacnet, proti kateremu so ZDA leta 2016 uvedle sankcije zaradi domnevnega sodelovanja v mreži podjetij, ki se je ukvarjala s pranjem denarja. Iz poročila banke Barclays je razvidno, da je majhen del Pacnetovih nakazil končal tudi na slovenski banki Unicredit, kjer je imelo račun odprto podjetje Option Logic iz Otoka Man, sicer lastniško povezano s Pacnetom.

Ameriška banka Citibank pa je denimo poročala o nakazilu slovenskega podjetja ESTP na račun singapurskega podjetja, v zvezi s tem pa je banka zaznala več znakov vpletenosti v domnevno pranje denarja.

Največji delež nakazil v Fincenovih dokumentih v skupni višini 1300 milijard dolarjev je stekel prek računov ameriške podružnice Deutsche bank. O nakazilih v višini dobrih 500 milijard dolarjev je poročala tudi ameriška banka JP Morgan Chase, nekajkrat manjše zneske pa so kot sumljive označile banke Standard Chartered, The Bank of New York Mellon in ameriška podružnica britanske banke Barclays.
 

Posli so donosni

Analiza dokumentov je sicer pokazala, da banke v polovici primerov niso vedele, s kom poslujejo. V več kot 680 Fincenovih poročilih so finančne institucije od bank zahtevale dodatne informacije o komitentih, toda v več kot 160 primerih se banke na zahteve niso odzvale. Prav tako so redno poslovale s podjetji v davčnih oazah, ne da bi poznale njihove lastnike.


Ameriški finančni nadzorni organi, ki vodijo svetovni boj proti pranju denarja, so velikim bankam naročili, naj reformirajo pravila poslovanja. V preteklosti so jih tudi že oglobili za stotine in celo milijarde dolarjev ter jim grozili s kazenskimi ovadbami. Toda takšni posli so donosni, navajajo preiskovalni novinarji v danes objavljenem prispevku.

Dokumenti, ki jih je pridobil BuzzFeed News, popisujejo zgolj majhen delež svetovnih tokov umazanega denarja. Po izračunih ICIJ na podlagi ocene urada Združenih narodov za droge in kriminal ter poročil drugih organizacij se prek bank vsako leto opere 2400 milijard dolarjev umazanega denarja oziroma 2,7 odstotka svetovnega BDP.