Študija: epidemija koronavirusa prvič nastopila pred 20.000 leti

Skupina znanstvenikov iz Univerze v Arizoni in Univerze v Južni Avstraliji je v nedavni raziskavi o človeških genomih ugotavljala, kako so pretekle pandemije koronavirusa vplivale na genetsko mutacijo. Upajo, da bodo ugotovitve pomagale v boju proti različicam covida-19.

Podoktorski raziskovalec pri avstralskem centru za starodavno DNK dr. Yassine Souilmi je s svojo ekipo ugotovitve raziskave objavil v znanstveni reviji Current Biology. (vir)Kot poroča Technology Networks, je del te raziskave vključeval izvajanje bioinformatične analize človeških genomov za usklajene mutacije v genih, ki so v interakciji s covidom-19.
 

Pomembno vlogo imajo VIP beljakovine

Pomembno vlogo v tej raziskavi ima posebna vrsta beljakovin, znana kot VIP beljakovine. Ti proteini so del celičnega mehanizma, ki sodeluje z virusi ob vstopu v telo. V celotni evoluciji človeka je selekcija privedla do fiksacije genetskih variant, ki kodirajo VIP, s trikrat večjo hitrostjo od stopnje drugih razredov genov. Iz določenega razloga evolucija ohranja te gene v človeškem genomu.

V objavi so avtorji zapisali: »zbrani dokazi kažejo, da so se med razvojem človeka epidemije starodavnih virusov RNA pojavljale pogosto. Trenutno ne vemo, ali je selekcija kaj bistveno pripomogla k razvoju človeških genov, ki bolj specifično sodelujejo s koronavirusi.«
 

Uporabili so podatke 26 populacij

Podatke je Souilimijeva ekipa pridobila iz projekta 1000 genomov, ki je najobsežnejši katalog človeških genetskih variacij. Dve statistični analizi sta odkrili genetske signale, znane kot selektivna pometanja. Raziskovalci so iskali selektivne spremembe med več kot 400 VIP, ki sodelujejo s koronavirusom. Pri tem so uporabili podatke 26 populacij.

Na podlagi dokazov, da virusi za prevzem gostiteljskih celic izkoristijo VIP vire, so se raziskovalci osredotočili na te gene. Poleg tega pa imajo VIP večji funkcionalni vpliv na viruse v primerjavi z drugimi proteini, poroča Medical News Today.

Znanstveniki so v petih vzhodnoazijskih populacijah odkrili vzorec protivirusnih sprememb v signalih pometanja v 42 različnih človeških genih, ki kodirajo proteine, ki vplivajo na virus. Ta obogatitev se pri drugih populacijah ni pojavila.
 

Rezultati skladni s pojavom epidemije pred 20.000 leti

Ekipa raziskovalcev je v poročilu zapisala, da so njihovi rezultati skladni s pojavom virusne epidemije pred 20.000 leti, ki je v Vzhodni Aziji povzročila izbruh pozitivne selekcije. Opažene mutacije so se lahko postopoma povečevale do približno 5000 let nazaj. Kot so še zapisali v poročilu, takšne prilagoditve pri nekaterih populacijah ljudi ne pomenijo, da so te populacije bolj dovzetne za virusne epidemije.
 

Vzpostavitev naravne imunosti ima lahko visoko ceno

Avtorji raziskave upajo, da bodo njihove ugotovitve pomagale pri razvoju zdravil in terapij. Trenutno je v uporabi ali pa v fazi kliničnega preizkušanja 11 zdravil, ki ciljajo na štiri od 42 genov CoV-VIP, ki jih je skupina analizirala, še poroča Medical News Today.

Strokovnjaki sklepajo, da se je vzhodnoazijsko prebivalstvo za razvoj genetske zaščite pred starodavnim virusom spopadlo z veliko stopnjo umrljivosti. Vzpostavitev naravne imunosti ima lahko visoko ceno, ki bi se je svet lahko izognil z znanstvenimi dosežki, še menijo.

Adaptacije lahko sproži podoben virus

Raziskovalci ugotavljajo, da njihov pristop populacijske genomike ni mogel natančno določiti vzročnih variant proteinov CoV-VIP, ki so jih pregledali pri vzhodnoazijskih prednikih. Hkrati tudi omenjajo možnost, da bi drugačen virus, ki uporablja podobne VIP kot koronavirus, sprožil opažene adaptacije.

Medical News Today še piše, da je eden od avtorjev študije svetovalec pri biotehnoloških podjetjih Maze Therapeutics in Interline Therapeutics in je od njih prejel delnice. Ostali avtorji so izjavili, da nimajo nasprotujočih si interesov.