Študentje: Dovolj je ignorance pri državnih ukrepih

Predsedstvo Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) je sprejelo odločitev o začetku aktivnosti, s katerimi bodo »opozarjali na na ignoranco vlade do mladih pri sprejemanju ukrepov za lajšanje posledic epidemije COVID-19.« Izpostavljajo predvsem ignoriranje stisk mladih in pa vse slabše finančno stanje študentov in dijakov, ki so postali močno odvisni od staršev. Študentje so bili v zgodovini pogosto vodilna sila družbenih sprememb, zato lahko tovrstni pritiski na vlado hitro postanejo zelo veliki.
 

Pokroviteljska drža do mladih

Po prepričanju ŠOS-a, vladni ukrepi za zajezitev negativnih posledic epidemije, ignorirajo celotno družbeno skupino mladih, do teh pa hkrati ohranjajo izrazito pokroviteljsko držo. »Ukrepi, sprejeti za mlade so ukrepi v korist lastnikom zasebnih visokošolskih zavodov, ne študentom, ki tam za svoj študij plačujejo šolnino; v korist zasebnim zdravstvenim ustanovam, ne dijakom in študentom, ki v njih delajo brezplačno ali za minimalno urno postavko; v korist lastnikom stanovanj, ne mladim, ki morajo plačevati najemnino, v njih pa ne morejo bivati; v korist delodajalcem, ki študentsko delovno silo brez nadomestila zaradi okužbe na delovnem mestu izrabljajo v korist lastnega zaslužka; v korist državnemu proračunu, ki stroške omejitev gibanja, prehrane, bivanja itd. prenaša na mlade in njihove družine,« pravijo na študentski organizaciji.
 

Preslišani predlogi ukrepov za mlade

ŠOS obenem izpostavlja, da so vladi in državnemu zboru letos predlagali že 39 ukrepov, kateri bi študentom in njihovim družinam olajšal čas epidemije, pri tem pa so le redko dobili odzive pristojnih ministrstev, še manj je bilo dejanskega sodelovanja. Med drugim ni bilo uveljavljeno nadomestilo za izpad dohodkov iz študentskega dela, dodatek za dijake in študente, ki delajo s COVID-19 bolniki, stroški plačevanja najemnin za stanovanja, ki jih mladi ne smejo koristiti, pa ostajajo na njihovih plečih.


Za študente sta bila sprejeta le dva konkretna predloga ŠOS s finančnimi posledicami: enkratni dodatek, za katerega je bilo namenjenih okoli 7 milijonov evrov, ter podaljšanje subvencionirane študentske prehrane poleti, za kar je bilo namenjenih 173.000 evrov. Neposredno v korist proračuna države so študenti izgubili več, kot dobili, opozarjajo pri študentski organizaciji in hkrati poudarjajo, da je samo zaradi onemogočenega izvajanja subvencionirane študentske prehrane, država privarčevala slabih 5 milijonov evrov, na račun zmanjšanja financiranja študentskih organizacij pa še dodatna 2 milijona evrov. Študentom ta vlada tako ni namenila nič, dodajajo.
 

Pogrom študentskega dela in kriza med študenti

Leto 2020 je obenem porazno tudi glede prihodkov iz študentskega dela. Po podatkih študentske organizacije, se je obseg opravljenega študentskega dela v letu 2020 znižal za okoli 30 %, s čimer se je bruto prihodek dijakom in študentom zmanjšal za 75 milijonov evrov. Glede na to, da so od študentskega dela najbolj odvisni študenti z visokimi stroški študija (izredni in tuji študenti, študenti, ki imajo visoke stroške najemnin in študenti, ki preživljajo lastno družino), je vsak tretji študent soočen s tveganjem, da bo študij moral prekiniti.

Predsednik ŠOS Klemen Peran glede dozdajšnjih vladnih ukrepov pravi: »Študentske organizacije na podlagi skupne odločitve pričenjamo z izvajanjem pritiska na Vlado RS. Glede na to, da dobronamerno sporočanje in pozivanje odgovornih k sprejemu potrebnih ukrepov ni prineslo rezultatov, bomo z današnjim dnem pričeli z izvajanjem protestnih aktivnosti, s ciljem, da vlada prične reševati državo in njene državljane, ne pa lastnih frustracij. Tako napovedujemo vložitev lastnega predloga zakona za urejanje položaja mladih in študentov, ne izključujemo pa tudi izvedbe stavke. Današnja mladina noče postati zavržena generacija, zato se bomo skupaj s partnerji in vsemi mladimi aktivirali,« svoje namere in poslanstvo opiše Peran, ob tem pa se sprašuje: »Trenutni predsednik države Borut Pahor je leta 2010, kot predsednik vlade, študentom povedal, da s svojo plačo preko 3.000 evrov ne more preživeti meseca, zato ga danes sprašujem: kako naj študent preživi deset mesecev s 150 evri?«