Štiridnevni delovni teden po svetu vedno pogostejša praksa

Ker se vse več zaposlenih vrača v pisarne, številna podjetja iščejo nove načine dela, da bi izboljšala produktivnost, ravnovesje med delom in zasebnim življenjem ter srečo. Ena od teh idej je štiridnevni delovni teden, ki so ga nedavno uvedli tudi v angleškem podjetju za digitalno zavarovalništvo in rezultati so odlični.

Na Islandiji so o tovrstnem načinu dela sicer poročali že lani. V poskuse, ki sta jih vodila mestni svet Reykjavíka in nacionalna vlada, je bilo vključenih več kot 2500 delavcev, kar je približno 1 odstotek islandskega aktivnega prebivalstva. Štiridnevni delovni teden je bil označen za »izjemno uspešnega«.

Standardni urnik je zgodovina

Štiridnevni delovni teden je ena izmed idej, kako povečati produktivnost zaposlenih v 'novi normalnosti', obenem pa ohraniti ravnovesje med delom in zasebnim življenjem ter srečo. Britanska televizijska mreža BBC News je pridobila mnenja tistih, ki so se že odločili za to spremembo.

iGO4 je angleško podjetje za digitalno zavarovalništvo s sedežem v Peterboroughu in vsi njegovi zaposleni zdaj delajo štiri dni na teden namesto standardnih petih. Podjetje od zaposlenih sicer zahteva, da vsak delovni dan opravijo dodatno uro, vendar posledično dobijo dodaten prost dan brez spremembe plače.

Glavni izvršni direktor Matt Munro pravi, da je pandemija opozorila več ljudi na možnosti prilagodljivega delovnega urnika. »Vrnitev k starim načinom dela ni prava,« meni Munro in dodaja: »Spoznali smo, da imamo priložnost, da izkoristimo pozitivne izkušnje s pandemijo covida-19 in ustvarimo novo delovno okolje, ki bo resnično pripomoglo k dobremu počutju ljudi. Menimo, da bomo s tem, ko bomo vsem omogočili prost dan, ko si bodo lahko privoščili čas zase in se nato vrnili spočiti, iz njih potegnili več ter izboljšali ravnovesje med delom in zasebnim življenjem.«

Zaposleni so seveda navdušeni

Georgia Prosser, vodja marketinga pri podjetju iGO4, pravi, da je krajši delovni teden »fantastičen«, in da ima sedaj čas početi stvari, ki se jih sicer morda ne bi lotila. Prosserjeva pojasnjuje, da tridnevni vikend izkoristi za obisk različnih krajev. Kljub temu da ima zdaj manj časa za delo, pojasnjuje, da se ji zdi zdaj opravljanje delovnih obveznosti »neverjetno enostavno«. »Če začneš razmišljati o učinkovitosti, skrajšaš čas sestankov, se ne udeležuješ sestankov, če ni nujno - dejansko ugotoviš, da dobiš nazaj veliko več časa.«

Perry Timms, ki vodi podjetje People and Transformational HR, se prav tako zavzema za štiridnevni delovni teden. Timms pojasnjuje, da krajši delovni teden morda ne bo primeren za vse panoge, denimo tiste z dobavno verigo, navaja BBC News.

»Podjetja se morajo vprašati, ali pritiskajo na ljudi do skrajnih meja,« pravi in nadaljuje: »Ali je njihova osredotočenost in koncentracija na meji? Ali lahko od njih dobimo več v krajšem času, ker so spočiti?« Timms upa, da bodo ta način dela prevzeli tudi drugi, ko se bodo podjetja vrnila v 'novo normalno stanje', ko bodo družbene omejitve zaradi pandemije popustile.

Islandija je na tem področju zgodba o uspehu

Raziskovalci na Islandiji so ugotovili, da so bili poskusi štiridnevnega delovnega tedna »izjemno uspešni« in da so se številni delavci odločili za krajši delovni čas. Poskusi, v katerih so bili delavci za krajši delovni čas plačani enako, so sicer potekali že med letoma 2015 in 2019. Produktivnost se je na večini delovnih mest izboljšala ali ostala enaka, je ugotovitve raziskovalcev povzel BBC News.

Na Islandiji je bilo v poskuse, ki sta jih izvajala mestni svet Reykjavíka in nacionalna vlada, na koncu vključenih več kot 2500 delavcev, kar predstavlja približno en odstotek islandskega aktivnega prebivalstva. Sodelovali so ljudje na različnih delovnih mestih, vključno z vrtci, uradi, izvajalci socialnih storitev in bolnišnicami.

Mnogi od njih so prešli s 40-urnega delovnega tedna na 35- ali 36-urni delovni teden, so povedali raziskovalci iz britanske neprofitne organizacije Autonomy in Združenja za trajnostno demokracijo (Alda) na Islandiji. Zaradi poskusov so se sindikati ponovno pogajali o delovnih vzorcih in zdaj je 86 odstotkov islandske delovne sile prešlo na krajši delovni čas za enako plačilo ali pa bo to pravico pridobilo, je julija 2021 poročal britanski medij.

Delavci so dejali, da občutijo manj stresa in občutka izgorelosti ter da sta se izboljšala njihovo zdravje in ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem. Prav tako so poročali, da imajo več časa za družino, hobije in gospodinjska opravila. Will Stronge, direktor za raziskave pri organizaciji Autonomy, je dejal: »Ta študija kaže, da je bil doslej največji svetovni poskus krajšega delovnega tedna v javnem sektorju v vseh pogledih izjemno uspešen. Pokazalo se je, da je javni sektor zrel, da postane pionir krajšega delovnega tedna, iz tega pa se lahko kaj naučijo tudi druge vlade.«

Gudmundur Haraldsson, raziskovalec pri podjetju Alda, je dejal: »Islandska pot krajšega delovnega tedna nam kaže, da je v sodobnem času mogoče ne le delati manj, ampak da so možne tudi progresivne spremembe.«

Ob koncu prejšnjega leta smo poročali tudi o slovenskem podjetju Plastika Skaza, ki je pri izbranih zaposlenih uvedlo šesturni delovnik. Kot so pojasnili v družbi, ki zaposluje približno 280 delavcev, je za podjetje pomembno, da je delo opravljeno in ne število ur, ki jih zaposleni za to porabi. Dejali so, da so se s tem odmaknili od klasičnega načina razmišljanja.