Španci testno uvajajo štiridnevni delovni teden

Španija bo letos preizkusila štiridnevni delovni teden v novem pilotnem programu, poroča The Guardian. Vlada bo krila stroške delodajalcev, ki svojim zaposlenim omogočijo 32-urni delovni teden. Španija bo tako postala ena prvih držav, ki je preizkusila štiridnevni delovni teden.  
 
Po besedah ​​Ashife Kassam iz The Guardiana se je španska vlada v začetku letošnjega leta na zahtevo levičarske stranke Más País strinjala s pilotnim programom in se že od takrat sestaja s stranko skupine glede pogojev programa. Čeprav podrobnosti še niso strnjene, Más País predlaga triletni projekt vreden 50 milijonov evrov, ki bi podjetjem omogočil preizkus 32-urnega delovnega tedna, ne da bi pri tem plačevali zaposlene.
 
V okviru štiridnevnega programa delovnih tednov bi vlada prvo leto pokrila 100 odstotkov stroškov podjetij, 50 odstotkov drugo leto in 33 odstotkov tretje leto. Pilotni program bi se lahko začel že to jesen, še poroča The Guardian.
 
Program bi sicer zajel majhen delež podjetij, a naj bi bil prvi tovrstni na svetu. Krajši delovni teden očitno postaja vse bolj priljubljen – tako med delavci, kot tudi delodajalci.  Lani maja, v začetku pandemije, je novozelandska premierka Jacinda Ardern predstavila idejo štiridnevnega delovnega tedna kot načina za spodbujanje domačega turizma in ustvarjanje prožnosti za zaposlene.
 
V preteklosti je to temo že obravnavala tudi finska premierka Sanna Marin. Pred pandemijo je slednja krajši delovni teden označila za »naslednji korak« za delavce, češ da jim bo omogočil, da bodo več časa preživeli s svojimi družinami. Tudi britanska Delavska stranka se je zavzela za to idejo, Francija pa ima že tako krajši delovni teden, kot drugje po svetu: omejen je na 35 ur.
 
Leta 2018 je Andrew Barnes, ustanovitelj novozelandskega ponudnika storitev načrtovanja nepremičnin, imenovanega Perpetual Guardian, opravil preizkus, kjer je vsem 240 svojim zaposlenim omogočil en plačan prosti dan na teden. Rezultat: zaposleni so bili bolj angažirani in manj obremenjeni ter so imeli boljše razmerje med poklicnim in zasebnim življenjem.
 

Od takrat je tudi nekaj večjih podjetij preizkusilo štiridnevni delovni teden. Leta 2019 je Microsoft v svoji japonski hčerinski družbi izvedel eksperiment, imenovan »Work-Life Choice Challenge«. Pobuda je potekala čez poletje in je bila zasnovana za preučitev ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem ter povečanje ustvarjalnosti in produktivnosti, tako da je zaposlenim ponudila več prostega časa. Pisarne so bile zaprte vsak petek v mesecu avgustu 2019, vmes pa so merili produktivnost zaposlenih. Microsoft je ugotovil, da se je produktivnost dela v primerjavi z istim mesecem lani povečala za 39,9 odstotka.
 
Poskus je imel tudi okoljske koristi: število natisnjenih strani se je zmanjšalo za 58,7 odstotka, količina porabljene električne energije pa za 23,1 odstotka, je takrat dejal Microsoft.
 
Podjetje za upravljanje družbenih omrežij Buffer je sredi pandemije sprejelo štiridnevni delovni teden, da bi zaposlenim pomagalo prebroditi stres, ki ga je povzročila pandemija. Čeprav bomo še videli, kako uspešna bo tovrstna odločitev, zlasti v postpandemičnem svetu, ima podjetje močno podporo zaposlenih.
 
Raziskava skoraj 3000 zaposlenih iz osmih držav iz leta 2018, ki jo je vodil Inštitut za delovno silo v Kronosu, je pokazala, da bi 34 odstotkov vprašanih imelo raje štiridnevni delovni teden, če bi plača ostala nespremenjena, medtem ko bi jih bilo 35 odstotkov pripravljeno delati za nižjo plačo, če bi delali en dan manj na teden.
 

Raziskava The Harris Poll iz junija lani je pokazala, da se je podpora skrajšanemu delovnemu tednu v ZDA močno povečala: 82 odstotkov zaposlenih Američanov, ki so sodelovali v študiji, je reklo, da bi imeli raje krajše delovne tedne, četudi bi to pomenilo daljše delovne dni.