Sodelovanje med Avstrijci in Rusi vse šibkejše, a ne prekinjeno

Poslovne vezi med Zahodom in Rusijo se te dni pospešeno slabšajo. Nekatere avstrijske osebnosti, ki so še nedavno delale za Ruse, odstopajo, nekateri znani ruski umetniki so 'na tankem ledu', nekatera velika podjetja, ki so imela v Rusiji strateški poslovni interes, se postopoma umikajo iz nje.

Karl Schranz, 83-letni legendarni avstrijski smučar, je javno sporočil, da se distancira od Putina in obsodil rusko invazijo na Ukrajino. Schranz je bil v šestdesetih letih prejšnjega stoletja trikratni svetovni prvak v različnih disciplinah alpskega smučanja in skupni zmagovalec svetovnega pokala v letih 1969 in 1970. Znano je, da je Schranz s Putinom že dolgo časa v dobrih odnosih. Treniral ga je v smučanju, bil pa je tudi svetovalec organizatorjev XXII. zimskih olimpijskih iger v Sočiju leta 2014. Schranz je svojo obsodbo ruske invazije objavil v medijih, saj so začeli - kot pravi - on in njegova družina prejemati grožnje zaradi njegovih povezav s Putinom.

Avstrijski zvezni kanclerji - ruski nadzorniki in svetovalci

Takoj po ruskem napadu na Ukrajino so začeli avstrijski mediji kritizirati znane bivše politike, ki so bili v Rusiji na donosnih poslovnih pozicijah. V zelo branem dunajskem bulvarskem dnevniku Neue Kronen Zeitung so objavili pol ducata njihovih fotografij z naslovom 'Vladimirjeve lutke in njihova lažna podoba dobrega pravljičnega strička' s pripisanim mnenjem, da imajo 'avstrijski nekdanji politiki velik potencial za napačno presojo'. Wolfgang Schüssel, bivši zvezni kancler iz Ljudske stranke Avstrije, ki je bil v zadnjih letih v nadzornem svetu Lukoila, ruskega naftnega velikana, je v začetku marca odstopil s tega delovnega mesta. Teden dni prej, takoj po začetku vojne v Ukrajini, je iz nadzornega sveta Ruskih državnih železnic izstopil Christian Kern. Tudi on je nekdanji zvezni kancler, vendar prihaja iz Socialdemokratske stranke Avstrije. Tudi Alfred Gusenbauer, še en nekdanji avstrijski socialdemokratski zvezni kancler, je po končani politični karieri delal v Rusiji in sodeloval z Inštitutom za preučevanje dialoga civilizacij. Gusenbauer je te dni izjavil, da tam že nekaj časa ne deluje več.

Ocena podobnosti ruskih umetnikov

V nerodni situaciji so tudi nekateri znani ruski umetniki. V Avstriji in v drugih zahodnih državah zdaj ocenjujejo njihovo 'moralno-politično primernost'. Nezaželena je postala svetovno znana sopranistka Ana Netrebko. Ta je prejšnji teden napisala javno kritiko vojne v Ukrajini, a so ji očitali, da se ni jasno distancirala od Putina in njegove politike. Novinarji so spomnili, da Netrebkova (ki ima rusko in avstrijsko državljanstvo) ni le pogosto pela v Putinovi Rusiji, ampak je po letu 2014 namenila visok denarni prispevek operi in baletu v Lugansku, ki se nahaja na območju Ukrajine, kjer so od omenjenega leta dalje na oblasti proruski separatisti. Bavarska državna opera in Metropolitanska opera v New Yorku sta pred nekaj dnevi prekinili sodelovanje z njo. Po tem se je Netrebkova odločila povedati, da se do nadaljnjega popolnoma umika z odra.

Tudi Valerij Gergijev, svetovno znan dirigent (ki je hkrati odkril izjemen Netrebkin talent), ne bo več mogel nastopati v več državah. Avstrijska javna radiotelevizija ORF poroča, da je Gergijev leta 2014 v javnem pismu podprl Putinovo politiko priključitve Krima Rusiji. Gergijev se ni odzval na prošnje s strani Münchenske filharmonije, milanske La Scale in Rotterdamskega filharmoničnega orkestra, da se distancira od vojne in Putina, zato so vse te hiše – pa tudi Dunajska filharmonija in newyorški Carnegie Hall – odpovedale načrtovane koncerte, festivale in turneje z njim.

Bankirji se ne umikajo, naftarji le delno

Umetniki so lažje tarče. Avstrijski mediji se ne zavzemajo za prekinitev poslovnih odnosov z Rusijo tistih domačih podjetij, ki imajo tam veliko investiranega denarja. Mednje spada tudi Raiffeisen Bank International (RBI), ki ima svoje banki in široko mrežo poslovalnic v Rusiji in Ukrajini. RBI za zdaj ostaja v obeh državah.

Z Rusijo že dlje časa sodeluje tudi avstrijski naftno-plinski in kemični koncern OMV. Pred tremi leti nam je Rainer Seele, tedanji generalni direktor OMV, povedal, da so Rusi plin in nafto vedno dobavljali pravočasno in natančno, »dobesedno vsak kubični meter, za katere smo dogovorjeni.« To sodelovanje se očitno nadaljuje, čeprav je Avstrija ostro kritična do Putina in njegove vojne.

V soboto zvečer so iz uprave koncerna sporočili, da Rusija ne bo več ena izmed 'ključnih regij'. OMV v prihodnje ne bo vlagal v Rusijo, prav tako pa v upravi podjetja razmišljajo o možnosti prodaje 24,99-odstotnega deleža v velikem plinskem polju Južno Ruskoje. Poleg tega OMV zdaj beleži izgubo zaradi plinovoda Severni tok 2, ki je zgrajen v Baltskem morju, a ne bo začel obratovati. OMV ima delež v tem projektu in bo moral posledično odpisati veliko vsoto. Skupaj z omenjenim plinskem poljem bo šlo za znesek v višini 1,5-1,8 milijarde evrov.