EU želi prisluškovati vsem državljanom

Kriptografija ni uporabna samo za vojake v vojni, vohune in diplomate. Šifriranje sporočil v sodobni digitalni komunikaciji velikega števila ljudi je očitno nočna mora državnih organov, zaščitnikov zakonitosti in ustavne ureditve. Po drugi strani pa so znane šifrirne naprave iz analogne dobe predmet poželenja številnih zbirateljev. Nedavni dogodki so nas spomnili na oboje.
 
Svet ministrov EU je štiri dni po terorističnem napadu v središču Dunaja napisal resolucijo o šifrirani komunikaciji prek družbenih platform (chats, messages in podobno). Podjetja, ki ponujajo socialne platforme z zanesljivo šifriranimi sporočili, kot so denimo WhatsApp, Telegram, Viber, Signal in druga, morajo državam omogočiti, da lahko dešifrirajo sporočila, piše v resoluciji od 6. novembra.


Gre za enega od dodatnih korakov v boju proti terorizmu in organiziranem kriminalu in zagotovo ena od tem video-pogovora francoskega predsednika Emmanuela Macrona in avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza v drugem tednu novembra. Hkrati pa Charles Michel, predsednik Evropskega sveta, v ponedeljek, 9. novembra zagotovo ni prišel v Avstrijo samo zato, da bi se podpisal v knjigo žalosti za žrtve islamističnega terorističnega napada, ki se je odvil 2. novembra na Dunaju.

V zadnjih 25 letih so po takšnih dogodkih države EU globlje prodirale v vsebine brezžičnih komunikacij in okrepile zmožnost da spremljajo vse in vsakogar, kot orwellovski Veliki brat. Omenjena resolucija lahko kmalu postane pravna resničnost.
 

Enigma iz druge svetovne vojne

Sodobni načini šifriranja se zelo razlikujejo od tistih v času pred računalniškimi čipi. Od druge polovice 1920-ih je nemška vojska za šifriranje svojih pomembnih radijskih sporočil uporabljala električno napravo, imenovano Enigma, leta 1918 patentirani izum elektroinženirja Arthurja Scheribusa. Do druge polovice 1920-ih je bila Enigma tudi na komercialnem trgu. Po prihodu Hitlerja na oblast leta 1933 pa je Nemčija pospešila delo na njeni izboljšavi. Enigma je postala ključna naprava v kriptografiji Tretjega rajha, v nemških oboroženih silah, diplomaciji in državnih železnicah.
 
To je naprava v leseni škatli, dokaj podobna pisalnemu stroju: ima tipkovnico, nekaj zamenljivih, vrtljivih šifrirnih kolutov, polja z lučkami in stikalno ploščo, ki je videti kot majhna telefonska centrala.
 
Odvisno od modela, je Enigma omogočala ogromno število možnih šifer, do  2,149  x 10²³ (številka 2 s 23 ničlami). Vendar je imela nekaj vgrajenih pomanjkljivosti, na primer, da ena črka šifriranega sporočila nikoli ne more biti identična originalni črki. Poleg tega so napake pri uporabi Enigme delali tudi neprevidni Nemci. 

Tudi dokumenti o Enigmi, pridobljeni od vohunov in v zajetih podmornicah, ladjah in drugje, so olajšali delo zavezniških strokovnjakov za dešifriranje. Nemci pa so do konca vojne ostali prepričani, da zavezniki ne morejo sistematično razvozlati sporočila iz Enigme. To je ena najzanimivejših zgodb iz druge svetovne vojne. Dolgo je bila skrita pred javnostjo, stroga državna skrivnost vse do 1970-ih. O tem je bil leta 2014 posnet tudi odličen igrani film The Imitation Game.


Matematiki iz poljskega urada za šifriranje so v zgodnjih 1930-ih delno uspeli razvozlati Enigmo. Potem ko so Nemci povečali kompleksnost Enigme, so Poljaki poiskali pomoč pri tajnih službah Francije in Velike Britanije.
 
Poljski strokovnjaki so pred drugo svetovno vojno v Franciji nadaljevali z delom. Po Hitlerjevi okupaciji Francije poleti 1940 so britanski strokovnjaki z nekoliko drugačnim pristopom še bolj uspešno nadaljevali delo svojih poljskih kolegov.
 
Alan Turing, genialni angleški matematik in pionir računalništva, je bil voditelj velike skupine strokovnjakov za razvozlavanje nemških mornariških šifer v Bletchley Parku blizu Londona. Tam je stal glavni zavezniški center za dešifriranje, ki je leta 1945 zaposloval kar 9000 ljudi. Dešifriranje sporočil, pošiljanih po Enigmi, je imelo izjemno vlogo v številnih bitkah in v splošni zavezniški zmagi. Po nekaterih ocenah so zavezniški strokovnjaki za dešifriranje drugo svetovno vojno skrajšali za dobri dve leti.

Do konca vojne so Nemci skupaj naredili približno 200.000 Enigm. Številne so se ohranile do danes. Najbolj znana naprava v zgodovini kriptografije pa je očitno očarljiva tudi za nekatere premožne zbiratelje.
 
V začetku letošnjega junija so na dražbi antikvitetov v dunajskem Dorotheumu eno Enigmo iz druge svetovne vojne s tremi šifrirnimi koluti prodali za kar 117.800 evrov. To je prijetno presenetilo strokovnjake Dorotheuma, ki so tržno vrednost te Enigme pred dražbo ocenili na 30.000 do 40.000 evrov.