Seznanjenost slovenskih podjetij z EU Direktivo o zaščiti žvižgačev

Anketa kaže na pomanjkljivo pripravljenost slovenskih podjetij in na nezadostno seznanjenost s prihajajočimi zahtevami.
Fotografija: Foto: Shutterstock
Odpri galerijo
Foto: Shutterstock

Anketa o pripravljenosti slovenskih podjetij na Direktivo (EU) 2019/1937 Evropskega in Sveta o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, ki je bila sprejeta dne 23. oktobra 2019, kaže na pomanjkljivo pripravljenost slovenskih podjetij in na nezadostno  seznanjenost s prihajajočimi zahtevami.  

Direktiva zahteva, da do decembra 2021 države članice vzpostavijo ustrezni zakonodajni okvir, ki bo zagotavljal, da bodo vse organizacije z več kot 250 zaposlenimi in vse občine z več kot 10.000 prebivalci uvedle ustrezne sporočilne mehanizme. Kasneje bodo to storila tudi vsa podjetja z več kot 50 zaposlenimi. Podjetja bodo morala osebam, ki bodo sporočile informacije o domnevnih zlorabah, za katere se je v zadnjih letih uveljavilo poimenovanje 'žvižgači', zagotavljati zaupnost, potrditi prejem  prijave, preiskati morebitne zlorabe in prijavitelju v razumnem (zakonskem) roku podati povratno informacijo o sprejetih popravljalnih in drugih ukrepih. 

Zakon, s katerim bi Direktivo prenesli v slovensko zakonodajo, sicer še ni sprejet, je bil pa v decembru 2021 pripravljen osnutek Zakona o zaščiti prijaviteljev, na podlagi katerega že lahko sklepamo o obveznostih, ki jih bodo podjetja morala izpolnjevati. Osnutek Zakona precej zvesto sledi določilom Direktive, pomemben pa je podatek o predvidenem roku za uvedbo ukrepov. Za podjetja z 250 ali več zaposlenimi osnutek Zakona za uvedbo ukrepov predvideva 60 dni od uveljavitve zakona, podjetja z več kot 50, vendar manj kot 250 zaposlenimi, pa bodo imela čas do 17. 12. 2023.

image_alt
Ženske na vodilnih položajih še vedno v manjšini

EY Slovenija izvedel anketo o pripravljenosti slovenskih podjetij na prihajajočo Direktivo

V EY Slovenija so ob stikih s strankami dobili občutek, da so slovenska podjetja o prihajajočih spremembah slabo obveščena in da nanje niso dobro pripravljena, zato so v novembru in decembru 2021 izvedli anketo o pripravljenosti slovenskih podjetij na prihajajočo Direktivo. 

Anketo je v celoti izpolnilo 36 anketirancev, ki v 33,3 odstotka zasedajo vodilne položaje v podjetju, v 41,7 odstotka so del pravnega oddelka ali oddelka za skladnost poslovanja, 25 odstotkov pa jih zaseda druga delovna mesta.

Manj kot polovica anketirancev je povsem pripravljena na uvedbo EU direktive o zaščiti žvižgačev. Nekateri izmed njih bodo morali sistem prilagoditi novim zahtevam. 

Manj kot polovica vprašanih (41,7 odstotka), katerih podjetja zaposlujejo več kot 250 zaposlenih in ki bodo morala glede na osnutek Zakona o zaščiti prijaviteljev uvesti ustrezne kanale in postopke za prijavo nepravilnosti v roku 60 dni od uveljavitve zakona, meni, da so povsem pripravljeni na Direktivo. Dodatnih 33,3 odstotka vprašanih je delno pripravljenih na direktivo, kar četrtina (25 odstotkov) pa na Direktivo ni pripravljena. 

Med vprašanimi iz podjetij z več kot 50 in manj kot 250 zaposlenimi, ki imajo glede na predlog Zakona o zaščiti prijaviteljev za uvedbo vseh zahtevanih ukrepov čas do 17. 12. 2023, jih 44,4 odstotka meni, da so povsem pripravljeni, in 55,5 odstotka, da so delno pripravljeni.

image_alt
Vse bolj se digitalizirajo tudi starejše generacije

Na uvedbo Zakona o zaščiti prijaviteljev pripravljenih 42,9 odstotka vprašanih

Skupno je torej na uvedbo Zakona o zaščiti prijaviteljev pripravljenih 42,9 % vprašanih, 57,1 % pa jih ni pripravljenih ali so delno pripravljeni. 

Če pogledamo, kolikšen delež vprašanih meni, da je njihov sistem internega poročanja skladen z Direktivo in jim ga ne bo treba spreminjati, je ta še nižji. Manj kot tretjina (28,6 odstotka) pravi, da so njihovi kanali in postopki že skladni z zahtevami Direktive. 38,1 odstotka vprašanih že ima vzpostavljen kanal za prijavo nepravilnosti, vendar bodo morali spremeniti sistem obravnave. 23,8 odstotka vprašanih pravi, da bodo morali vzpostaviti celoten sistem, vključno z vzpostavitvijo kanala za prijavo nepravilnosti, 4,8 odstotka pa Direktive še ni ustrezno preučila. 

Prav tako 4,8 odstotka vprašanih, od katerih vsi prihajajo iz podjetij z več kot 50, a manj kot 250 zaposlenimi, meni, da Direktiva zanje ne bo veljala. Kot rečeno, bosta po 17. 12. 2023 Direktiva in predvidoma tudi Zakon o zaščiti prijaviteljev veljala za vsa podjetja z več kot 50 zaposlenimi, iz česar lahko sklepamo, da manjša podjetja še niso ustrezno informirana o zahtevah, ki jih Direktiva in Zakon o zaščiti prijaviteljev prinašata zanje. Ker so v odgovorih zajeta samo podjetja, ki so anketo prepoznala kot relevantno za njihovo delovno področje, velja zaključiti, da je delež nezadostno informiranih podjetij v Sloveniji še znatno večji. 

Veliko podjetij se ne zaveda, da se bo razširil krog upravičencev do zaupnega poročanja 

Preverjali smo tudi, ali so podjetja anketirancev že vpeljala nekatere ključne ukrepe, določene v Direktivi, in sicer, ali so že opravili usposabljanje zaposlenih, ali so zaupne kanale za poročanje nepravilnosti delili s poslovnimi partnerji, ali so vpeljali postopke za zaščito žvižgačev, ali so določili osebo, ki bo pregledovala prijave in ali so zaposlenim omogočili dostop do zaupnih kanalov poročanja. Kot je razvidno iz spodnjega prikaza, je večina podjetij že sprejela večino teh ukrepov. Negativno izstopata le usposabljanje zaposlenih in deljenje zaupnih kanalov s poslovnimi partnerji.

Vir: EY Slovenija
Vir: EY Slovenija

To ni presenetljivo, saj je kar 76,2 odstotka vprašanih iz podjetji s 50 ali več zaposlenimi odgovorilo, da v podjetju že imajo vzpostavljen kanal za interno poročanje nepravilnosti. Pri tem velja upoštevati, da so v vzorcu tudi podjetja, za katera je že zdaj veljala zakonska obveznost vzpostavitve kanalov poročanja kršitev, in družbe, ki so takšne kanale vzpostavile kot del dobre prakse. 

Zanimivo pa je, da so tudi anketiranci, ki sicer menijo, da so njihova podjetja povsem pripravljena na direktivo, v kar 44,7 odstotka odgovorili, da podjetje zaupnih kanalov za poročanja nepravilnosti še ni delilo s poslovnimi partnerji. To je sicer razumljivo, saj gre prav v tem delu za veliko spremembo glede na dosedanjo prakso, pri čemer so bili kanali poročanja kršitev namenjeni prvenstveno zaposlenim. 

Praksa kaže, da so prejete prijave večinoma dobronamerne in resnične

Rezultati ankete kažejo, da vprašani od kanala za poročanje nepravilnosti v približno enaki meri pričakujejo informacije o nepravilnem delovanju zaposlenih, več zaupanja in boljše okolje v podjetju, odkrivanje kršitev na področju kadrovskih zadev (diskriminacija, mobing, ipd.) ter informacije o morebitnih kršitvah zakonodaje. Le 7,1 odstotka vprašanih ne pričakuje nobenih koristi. 

V EY Slovenija so ob stikih s podjetji, ki zaupnih kanalov za žvižgače še nimajo vzpostavljenih, zaznali zaskrbljenost, da bodo po vzpostavitvi kanala zasuta z zlonamernimi prijavami. Prisoten je tudi dvom v učinkovitost tovrstnih kanalov poročanja nepravilnosti. V anketi so zato zaposlene v podjetjih, ki kanale že imajo vzpostavljene, spraševali tudi o njihovi izkušnji s tovrstnimi kanali. 

image_alt
Štiridnevni delovni teden po svetu vedno pogostejša praksa

Velika večina (72 odstotkov) jih ocenjuje, da v podjetju na leto prejmejo manj kot pet prijav. Poleg tega jih večina (64 odstotkov) ocenjuje, da je več kot 75 odstotkov prijav podanih v dobri veri. Čeprav vprašani večinoma (70 odstotkov) ocenjujejo tudi, da je manj kot polovica prijav relevantnih, se jih kar 87,1 odstotka strinja ali povsem strinja, da kanal za prijavo nepravilnosti koristi njihovemu podjetju. 41,9 odstotka vprašanih pravi, da je njihovo podjetje raziskalo prijave in ukrepalo na podlagi ugotovljenega, 22,6 odstotka pa jih je dejalo tudi, da so s pomočjo kanala za poročanje nepravilnosti odkrili resne kršitve v podjetju. 

Pozitivno je dejstvo, da se kar 90,3 odstotka anketirancev strinja ali povsem strinja, da vodstvo podjetja jasno podpira uporabo kanalov za poročanje. Vendar se zdi, da je potrebnega še nekaj dela na komunikaciji te podpore, saj v kar 74,2 odstotka podjetja zaposlene o obstoju in pravilni uporabi kanalov za prijavo nepravilnosti obveščajo enkrat letno ali manj kot enkrat letno.

Janja Skamlič, vodja oddelka za forenziko in integriteto poslovanja, EY Slovenija: »Za presojo utemeljenosti prijave in upravičenosti prijavitelja je pomembna strokovna in kakovostna začetna faza postopka obravnave prijave ali triaža. Sicer pa so izkušnje oddelka za forenziko in integriteto pri EY Slovenija ravno nasprotne; v zelo velikem deležu primerov prijav kršitev, ki so  prestale triažo, ugotavljamo da so te resnične in dobronamerne. V več primerih, ko gre za sporočanje  zlorab preko linije za sporočanje kršitev, namreč ugotavljamo, da družbe zaradi nepravilnosti, na  katere je opozoril žvižgač, utrpijo tudi po več kot milijonsko škodo. Brez prijave žvižgača, bi se  nepravilnosti v podjetjih mnogokrat nadaljevale precej dlje časa, kar bi pomenilo še večjo škodo za  posamezna podjetja.« 

image_alt
Znanstveniki v bližini našega Osončja odkrili Zemlji podoben planet

Več iz rubrike

Komentarji: