Sedmi protikoronski zakon potrjen – vse, kar morate vedeti

DZ je sinoči sprejel sedmi protikoronski zakon, vreden 550 milijonov evrov. Tudi ta prinaša ukrepe za pomoč gospodarstvu in zaščito delovnih mest, ob tem pa tako kot prvi protikoronski zakon dodatke za najbolj ranljive skupine prebivalstva, med njimi upokojence, študente in družine. V njem je zapisana tudi možnost prisilnega upokojevanja.
Fotografija: FOTO: Delo
Odpri galerijo
FOTO: Delo

Zaposlenim, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, torej praviloma v starosti 60 let in s 40 leti delovne dobe, bo lahko delodajalec odpovedal delovno razmerje brez navedbe razloga. Odbor DZ za finance je v ponedeljek to določbo iz zakonskega besedila črtal, danes pa so jo poslanci na predlog SDS in NSi vanj vnovič zapisali. Pri tem bo imel delavec pravico do odpravnine.

»Nikogar ne želimo prisilno odsloviti,« je o tem dopolnilu dejal Jožef Horvat (NSi). A če bo delodajalec na nekem delovnem mestu, ki ga zaseda delavec z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev, potreboval mlajšo silo, bo lahko prekinil pogodbo o zaposlitvi. »Tak delavec se bo torej upokojil in imel zagotovljeno vso socialno varnost,« je dejal Horvat.

Jožef Horvat. FOTO: Delo
Jožef Horvat. FOTO: Delo
Ni pa SDS in NSi uspelo z določbo, da se kršiteljem vladnih odlokov odreče pomoč za blažitev posledic epidemije covida-19, kar sta predlagali potem, ko so v soboto inšpektorji zaradi neupoštevanja prepovedi obratovanja zapečatili smučišče Krvavec. Večina navzočih na današnji plenarni seji je soglašala, da ta določba v zakonu nima kaj iskati.

Za čas epidemije zakon določa denarno nadomestilo plače zaradi izgube zaposlitve, predvideno je tudi izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka najbolj ranljivim skupinam - upokojencem, študentom, zaposlenim z najnižjimi plačami, otrokom do 18. leta starosti, staršem z več otroki, starejšim kmetom z nizkimi dohodki. Za 100 evrov bo v času epidemije višji tudi dodatek za nego otroka.

Za vsakega novorojenega otroka bo država še leto dni po koncu epidemije plačala 500 evrov. Ta določba velja za otroke, rojene že od letošnjega 1. januarja dalje.


Verski uslužbenci bodo za zadnje tri mesece letos prejeli mesečni temeljni dohodek v višini 700 evrov. Glede te določbe je Violeta Tomić (Levica) vztrajno spraševala, kako verski uslužbenci dokazujejo izpad dohodka.

Zaposlenim v javnem zdravstvu in domovih za starejše, ki delajo z bolniki s covidom-19, zakon do konca leta 2021 prinaša za najmanj 30 odstotkov višje plače, tistim, ki so okužbi z novim koronavirusom še posebej izpostavljeni, tudi v okviru javnih del, se bo urna postavka povečala za 65 odstotkov.

Violeta Tomić. FOTO: Delo
Violeta Tomić. FOTO: Delo
Vlada je predlog novega protikoronskega zakona pripravila z namenom omilitve posledic, ki jih je epidemija covida-19 povzročila gospodarstvu in prebivalstvu, je zjutraj povedal finančni minister Andrej Šircelj. Z njim se podaljšujejo nekateri ukrepi iz predhodnih šestih protikoronskih zakonov, drugi so novi.

Zakon prinaša številne dodatne ukrepe na področju gospodarstva, ki naj bi po njegovih besedah podjetjem olajšali spopad z epidemijo, ohranili delovna mesta ter omogočili preživetje dejavnosti, ki v teh časih ne smejo poslovati oz. delujejo okrnjeno.

Med drugim se bo povečal obseg sredstev, namenjen za zagotavljanje likvidnosti gospodarstva. Tista podjetja, ki jih je koronska kriza najbolj prizadela, bodo lahko tudi koristila posebna posojila SID banke in Slovenskega podjetniškega sklada z državnim jamstvom. Šircelj je pri tem omenil podjetja v storitvenih dejavnostih, gostinstvu, turizmu in transportu.


Pri kritju fiksnih stroškov podjetij, ki ga je uveljavil šesti protikoronski zakon, se povračilo teh stroškov lahko podvoji do 2000 evrov mesečno na zaposlenega. Podaljšuje se pomoč izvajalcem cestnega prevoza potnikov, med novimi ukrepi za blažitev posledic epidemije je pomoč za prostovoljna gasilska društva v višini od 2000 do 4500 evrov. Še dodatnih 1000 evrov lahko pričakujejo tista, ki imajo v lokalni skupnosti status osrednje enote.

Določeni so še nekateri popravki veljavne protikoronske zakonodaje, med drugim delodajalcem pri uveljavljanju subvencioniranja čakanja na delo ne bo treba več dokazovati, da imajo poravnane vse dajatve. Ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa bo veljal še do konca junija 2021.

Andrej Šircelj. FOTO: Delo
Andrej Šircelj. FOTO: Delo
Vlada je predvidela, da bi bile lahko trgovine izjemoma odprte v nedeljo, 3. januarja, kar pa je DZ danes iz zakona črtal. Tako so predlagali poslanci LMŠ, SAB, SD in Levice in poslanec slednje Primož Siter je dejal, da so bile trgovine zaprte tri dni zapored tudi minuli konec tedna, pa smo vsi preživeli.

Že v ponedeljek je odbor za finance preprečil ukinitev sklada za razvoj nevladnih organizacij, v katerega se stekajo neporabljena sredstva, ki bi jih lahko zavezanci za dohodnino namenili kateri od nevladnih organizacij. Ostaja pa v zakonu zapisano zvišanje deleža, ki ga je mogoče nameniti za donacije, na odstotek od obračunane dohodnine zavezanca.

Čeprav ne gre za blažitev posledic epidemije so poslanci podprli tudi dopolnilo SMC, naj se v sedmih dneh po uveljavitvi zakona Slovenski tiskovni agenciji izplača zaostale obveznosti za opravljanje javne službe v letu 2020, financiranje iz državnega proračuna pa zagotovi tudi v letu 2021.

DZ je zakon sprejel s 50 glasovi za, proti je glasovalo sedem poslancev Levice. Poslanci LMŠ, SD in SAB so se tako kot pri prejšnjih protikoronskih zakonih glasovanja vzdržali.

Več iz rubrike

Komentarji: