Rusko gospodarstvo drvi v kolaps

Če bi rusko gospodarstvo merili po menjalnih tečajih na dan 10. marca, bi bilo 22. največje na svetu, njegov bruto domači proizvod (BDP) pa ne bi bil veliko večji od BDP-ja ameriške zvezne države Ohio. Glede na zgodovino, ko je Rusija veljala za eno izmed svetovnih velesil, je odstopanje precejšnje.

Po podatkih pokojnega gospodarskega zgodovinarja Angusa Maddisona je bila leta 1913 Rusija peto največje gospodarstvo na svetu za ZDA, Kitajsko, Nemčijo in Veliko Britanijo. Leta 1957, ko je Sovjetska zveza prehitela ZDA in v vesolje izstrelila prvi satelit, je bilo sovjetsko gospodarstvo drugo največje na svetu za ameriškim.

Putinovo prizadevanje za veličino

Vladimir Putin je bil za predsednika izvoljen po kaotičnem razpadu Sovjetske zveze in finančni krizi leta 1998, ko je Rusija zamudila plačilo dolga in opustila fiksni menjalni tečaj. Takrat je ruski BDP po tržni vrednosti znašal 190 milijard evrov in je šlo za 24. največje gospodarstvo na svetu, takoj za Avstrijo, glede na podatke iz publikacije World Economic Outlook (WEO).

Putin je z ruskim ljudstvom sklenil neformalno družbeno pogodbo, ki temelji na njegovi sposobnosti zagotavljanja močne gospodarske rasti. Pod Putinovo vladavino in ob podpori t. i. supercikla cen surovin, ki je trajal tudi v 21. stoletju, se je ruski BDP po tržnih menjalnih tečajih povečal za desetkrat, kar je Rusiji vrnilo globalni pomen in zagotovilo kupno moč srednjemu razredu.

Vendar pa so strokovnjaki, ki se ukvarjajo s preučevanjem Rusije trdili, da je Putin, ko je rusko gospodarstvo začelo upadati, od vrhunca leta 2013, iskal novo legitimnost za vladanje z zunanjepolitičnimi ukrepi za ponovno vzpostavitev statusa Rusije kot »velike sile«. Ta prizadevanja je utelesil s priključitvijo Krima leta 2014, navaja spletni portal The Conversation. Ruska invazija na Ukrajino ob dejstvu, da je ruski tržni BDP med letoma 2013 in 2020 izgubil tretjino svoje vrednosti, pomeni ojačitev Putinove strategije, da legitimnost išče v statusu »velike sile«.

Očitno pa se je ruski predsednik uštel, saj so neizprosne finančne in gospodarske sankcije s strani Zahoda le še pospešile gospodarski propad Rusije. Ruske delnice, s katerimi se trguje na britanskem trgu, so padle za 98 odstotkov, kar je izničilo 520 milijard evrov premoženja, medtem ko so delnice na ruskih borzah še vedno suspendirane. Ruska valuta je padla na 121 rubljev za evro, kar je več kot 30 odstotna sprememba glede na stanje pred invazijo.

Domino efekt

Tržni BDP države je sicer njen BDP, preračunan v svetovno valuto, denimo ameriški dolar. Čeprav obstajajo tudi drugi načini merjenja BDP-ja, je pri svetovni trgovini in naložbah ter gospodarski moči pomemben tržni tečaj. Tržni BDP Rusije je leta 2021 denimo znašal 1650 milijard ameriških dolarjev, kar je bilo dovolj, da je Rusija zavzela mesto 11. največjega gospodarstva na svetu, takoj za Južno Korejo.

»Če ocenjeni ruski BDP iz leta 2021 grobo preračunamo po menjalnem tečaju z dne 7. marca 2022 in ne po povprečnem menjalnem tečaju, ki smo ga uporabili lani, ter ga postavimo ob tabelo BDP-ja po tržnem tečaju iz leta 2021, se uvrstitev spremeni in Rusija zdrsne na 22. mesto ter se uvrsti med Tajvan in Poljsko,« navaja The Conversation in dodaja, da je ta padec verjetno podcenjen.

Padajoči rubelj sicer znižuje menjalni tečaj ruskega BDP-ja v ameriške dolarje, vendar pa slabše gospodarstvo Rusije neposredno znižuje njen BDP v rubljih. Zaradi ruske izolacije se bo zmanjšala njena gospodarska konkurenčnost, kar bo srednjeročno pomenilo še dodatno povečanje gospodarske vrzeli. Robert F. Kennedy je sicer nekoč pripomnil, da v BDP niso upoštevana številna področja, ki so nam pomembna, kot sta zdravstvo in izobraževanje. Padec ruskega BDP-ja po tržni stopnji zagotovo ne more opisati tragedije običajnih ljudi v Ukrajini in Rusiji.

Vendar pa ti podatki jasno kažejo, da je Putinova trditev o legitimnosti na podlagi gospodarske uspešnosti skorajda izničena. Ker je »status velike sile« tesno povezan z gospodarsko močjo, se zdi, da je zdaj zaprt tudi Putinov stranski vir legitimnosti, ki ga je pridobil z vzbujanjem nacionalističnega ponosa. Putin je Rusijo morda popeljal iz enega »časa stiske«, vendar jo je prav tako pripeljal v drugega.