Ribolov v Afriki in čedalje večje prepreke za lokalne ribiče

Ribolov in ribogojstvo sta v Afriki pomembni gospodarski panogi, v katerih deluje približno 12,3 milijona njenih prebivalcev. Od tega je približno polovica ribičev, polovica pa jih dela v ribogojstvu oziroma pri predelavi rib. Njihov ulov predstavlja pomemben doprinos k prehrani milijonov Afričanov, poroča The Conversation, ki je hkrati podrobneje opisal problematiko morskega ribištva na tej celini.

Če menite, da je voda iz plastenke čistejša, se motite

Na področju morskega ribolova sicer delujeta dve glavni skupini akterjev. Na eni strani so mali ribiči, ki pripadajo lokalni skupnosti in ribolov izvajajo na majhnih ribiških čolnih, v drugo skupino pa sodi industrijsko ribištvo. To se izvaja na dobro opremljenih plovilih z vlečnimi mrežami in flotami za daljinski ribolov. Včasih so lastniki teh plovil afriški državljani, pogosteje pa mednarodna ribiška podjetja.

Neprijavljen in nereguliran ribolov predstavlja 40 do 65 odstotkov

Pravila za izvajanje ribolova določajo afriške države. Težava je v tem, da ta velikokrat niso upoštevana. Akterji, ki delujejo v industrijskem ribolovu, se tega pogosto lotevajo v prekomernih oblikah. Svoje dejavnosti ne prijavijo in tako delujejo nezakonito. Afriške zmogljivosti za dosledno spremljanje ribištva so po drugi strani omejene. Natančne podatke o stopnji kršitev je težko določiti. Kot navaja The Conversation, naj bi neprijavljen in nereguliran morski ribolov na obalah zahodne Afrike predstavljal kar 40 do 65 odstotkov vseh ribiških dejavnosti.

Foto: Tomi Lombar / Delo

Nekatere afriške države skušajo težave prekomernega ribolova rešiti z uvedbo novih politik in praks upravljanja. The Conversation je ob pregledu štirih študij primerov takšnih ukrepov iz Gane, Liberije, Madagaskarja in Somalije ugotovil, da sprejeti ukrepi pri delovanju omejujejo predvsem male ribiče, medtem ko pri regulaciji ribištva velikih akterjev niso učinkoviti. Tako so ob sprejetih novih ukrepih v kot vse bolj potisnjeni prav tisti, ki so najbolj odgovorni za izpolnjevanje prehrambenih potreb lokalnega prebivalstva, medtem ko industrijsko ribištvo nemoteno deluje naprej.

Omejevanje dejavnosti lokalnih ribičev in hkratno izdajanje novih licenc velikim akterjem

V Gani na primer od leta 2015 naprej uvajajo eno- do dvomesečna obdobja, ko je ribolov prepoved. S tem želijo zaščititi populacije rib. Ukrep je med lokalnimi ribiči povečal revščino, saj so bili ti primorani ostati doma brez alternativnega vira preživetja in državne pomoči. Po drugi strani je vlada v zadnjih letih licence za ribolov podelila trem novim plovilom z vlečno mrežo, s čimer je bila prezrta uzakonjena prepoved podajanja novih dovoljenj tovrstnim plovilom.

Futuristična jahta, ena največjih na svetu, zasidrana v Piranu

Vlade Liberije, Madagaskarja in Somalije zmanjšujejo ribolovna območja malih ribičev, medtem ko se število dostopov, ki so na voljo industrijskemu ribolovu, veča.

Vsi navedeni ukrepi čedalje bolj ogrožajo male ribiče, medtem ko veliki akterji, ki so najbolj odgovorni za kršenje pravil trajnostnega ribolova, večinoma nemoteno delujejo naprej. Ulov lokalnih ribičev se zmanjšuje, konflikti se povečujejo, predelovalcem in trgovcem pa ostane manj rib za predelavo in prodajo. Če se bodo sedanje politike in prakse ohranile, se bo problematika v prihodnje le še poglabljala.

Zgodovinski trenutek: Najhitrejše električno vozilo je letalo