Razdeljena EU išče rešitve glede ruskega plina in nafte
Zunanji ministri Evropske unije se na srečanju v ponedeljek, 21. marca, niso strinjali glede tega, ali in kako naj uvedejo sankcije proti donosnemu ruskemu energetskemu sektorju zaradi vdora Rusije v Ukrajino. Nekateri trdijo, da je EU preveč odvisna od ruske nafte, da bi se lahko odločila za embargo. EU in njene zahodne zaveznice so proti Rusiji sicer že uvedle serijo strogih ukrepov in sankcij na različnih področjih, med drugim so zamrznile tudi sredstva ruske centralne banke.
Razdeljena EU
Zaradi ruskega obleganja in bombardiranja pristanišča Mariupolj, ki ga je vodja zunanje politike EU Josep Borrell označil za ogromen vojni zločin, se pobude za hitro ukrepanje še povečujejo. Vendar pa so sankcije proti ruskemu izvozu energije po vzoru ZDA in Velike Britanije za sedemindvajseterico držav EU, ki je odvisna od Rusije pri dobavi 40 odstotkov svojega plina, precej razdvajajoča odločitev.
Po srečanju zunanjih ministrov EU v Bruslju so nekateri od tistih, ki si želijo, da bi EU naredila odločnejši korak naprej, pokazali nestrpnost nad počasnim napredkom pogovorov, poroča Reuters. Nekateri diplomati so dejali, da bi bil lahko ruski napad s kemičnim orožjem v Ukrajini ali močno bombardiranje glavnega mesta Kijeva povod za to, da bi EU nadaljevala z energetskim embargom.
Vendar so pri tem opozorili, da je energetika eden od najbolj zapletenih sektorjev za sankcioniranje, saj ima vsaka država EU svoje rdeče črte, ki jih ne želi prestopiti. Povedali so, da si predvsem baltske države želijo naftnega embarga, Nemčija in Italija, ki sta odvisni od ruskega plina, pa se temu upirata zaradi že tako visokih cen energije. Sankcije proti premogu so rdeča črta za nekatere države, vključno z Nemčijo, Poljsko in Dansko, za druge, kot je Nizozemska, pa je bolj nedotakljiva nafta.
»Pri naftnem embargu ne gre za vprašanje, ali si to želimo ali ne, ampak za vprašanje, kako zelo smo odvisni od nafte,« je novinarjem povedala nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock.
»Nemčija uvaža velike količine ruske nafte, vendar obstajajo tudi druge države članice, ki ne morejo čez noč ustaviti uvoza,« je še dejala Baerbockova. Dodala je, da bi si morala EU namesto tega prizadevati za zmanjšanje odvisnosti od Rusije pri svojih energetskih potrebah. Tudi sama Moskva je na drugi strani opozorila, da bi takšne sankcije lahko povzročile zaprtje ruskega plinovoda v Evropo, kar je še en potencialni odvračilni dejavnik.
Nadaljevanje pogovorov in tektonski premiki
Diplomati so po navedbah Reutersa povedali, da se razpravlja tudi o drugih možnih sankcijah, med drugim o odpravi vrzeli v skrbniških skladih, ki jih uporabljajo ruski oligarhi, dodajanju novih imen na seznam sankcij, prepovedi privezovanja ruskih ladij v pristaniščih EU in onemogočanju dostopa več bank do globalnega plačilnega sistema SWIFT.
O vsem tem bodo ponovno razpravljali v četrtek, 24. marca, ko se bo ameriški predsednik Joe Biden v Bruslju udeležil pogovorov s predstavniki 30 držav članic zveze Nato, EU in članicami skupine sedmih najrazvitejših držav (G7), vključno z Japonsko. Med drugim naj bi govorili tudi o zaostrovanju odziva Zahoda na rusko agresijo.
Zunanji in obrambni ministri EU so medtem sprejeli tudi posodobljeno varnostno strategijo, ki naj bi okrepila vojaško moč EU in vzpostavila sile za hitro posredovanje z do 5000 vojaki, ki bi jih lahko hitro razporedili v primeru krize, še navaja Reuters. »Vojna, ki poteka, je tektonski premik,« je dejal Borrell in dodal: »Moramo se znati hitro odzvati.«
Sankcije s strani EU, med drugim sankcije proti 685 posameznikom iz Rusije in Belorusije ter ukrepi proti ruskim financam in trgovini, Kremlja sicer zaenkrat niso premaknile h kakršnikoli spremembi glede ruskega delovanja v Ukrajini.
Več iz rubrike
Gen-i pripravlja izdajo komercialnih zapisov
Prodajalec elektrike lani do dobička z enkratnimi prihodki.
Vlada bo podaljšala regulacijo cen elektrike in plina
Kapico bo predvidoma ta teden s konca junija oziroma konca avgusta podaljšala na konec leta.
