Prihaja svetovna energetska kriza, Evropa v slabem položaju

Globalni energetski krč, ki ga povzročajo močno povišane cene zemeljskega plina in premoga ter črne napovedi za nafto, se pred zimo še zaostruje. Vlade po vsem svetu sicer poskušajo omejiti posledice visokih cen za potrošnike, vendar priznavajo, da morda ne bodo mogle preprečiti višjih zneskov na položnicah za ogrevanje. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v sredo, 6. oktobra, v Sloveniji dejala, da je težava z visokimi cenami energentov resna.
 

Nepričakovana kriza v ključnem trenutku

 
Prebivalci Kitajske že doživljajo izpade električne energije, v Indiji pa se elektrarne borijo za premog, saj ima kar 63 od 135 indijskih elektrarn na premog za dva dni naprej ali manj zalog, navaja CNN Business. Zagovorniki potrošnikov v Evropi pozivajo k prepovedi odklopov, če odjemalci ne morejo nemudoma poravnati svojih obveznosti.

»Ta cenovni šok je nepričakovana kriza v ključnem trenutku,« je v sredo na vrhu EU-Zahodni Balkan v Sloveniji dejal vodja energetskega oddelka EU Kadri Simson in potrdil, da bo blok prihodnji teden predstavil svoj dolgoročni politični odziv. »Takojšnja prednostna naloga bi morala biti ublažitev socialnih posledic in zaščita ranljivih gospodinjstev.«
 
Po podatkih družbe Independent Commodity Intelligence Services (ICIS) se zemeljski plin v Evropi trenutno prodaja po 130 odstotkov višji ceni kot na začetku septembra in je več kot osemkrat dražji kot v istem obdobju lani. V vzhodni Aziji se je cena zemeljskega plina od začetka septembra zvišala za 85 odstotkov. V Združenih državah Amerike, ki so neto izvoznice zemeljskega plina, so cene še vedno precej nižje, vendar so se kljub temu povzpele na najvišjo raven v obdobju zadnjih 13 let.
 
Nikos Tsafos, strokovnjak za energijo in geopolitiko pri Centru za strateške in mednarodne študije (CSIS), meni, da je strah pred hudo zimo povzročil, da se je trg oddaljil od osnov ponudbe in povpraševanja. Zaradi povečanega povpraševanja po zemeljskem plinu se zvišujejo tudi cene premoga in nafte, ki ju je v nekaterih primerih mogoče uporabiti kot nadomestek, vendar sta slabša alternativa z vidika vplivov na okolje, pojasnjuje CNN Business.

Hitre rešitve za trenutno stanje ni

 
Zaradi trenutnega dogajanja so centralne banke in vlagatelji zaskrbljeni. Naraščajoče cene energentov prispevajo k inflaciji, ki je bila že prej glavna skrb, saj se svetovno gospodarstvo poskuša otresti dolgotrajnih učinkov krize covida-19.
 
»Trenuten skok evropskih cen energentov je resnično edinstven,« so ta teden svojim strankam povedali energetski analitiki banke Société Générale. »Še nikoli prej se cene električne energije niso tako hitro in tako močno zvišale. In to šele nekaj dni po začetku jeseni, ko so temperature še vedno zmerne.«
 
Trenutna dinamika se odraža po vsem svetu. V ZDA so se cene zemeljskega plina od začetka avgusta zvišale za 47 odstotkov. Povpraševanje po premogu je prav tako dvignilo stroške njegove uporabe. Poleg tega energetski krč podpira cene nafte, ki so ta teden v ZDA dosegle sedemletno najvišjo vrednost.
 
Jim Burkhard, ki pri družbi IHS Markit vodi raziskave o surovi nafti, energiji in mobilnosti, je dejal, da takojšnjega olajšanja ni videti. Teoretično bi se lahko izkazala Rusija. Société Générale je opozorila, da bi hitrejša odobritev politično delikatnega plinovoda Nord Stream 2 s strani nemških oblasti občutno zmanjšala pritisk. Omenjen plinovod naj bi speljal plin neposredno iz Rusije v Evropo.
 
Ruski predsednik Vladimir Putin je v sredo predlagal, da bi Rusija povečala svojo proizvodnjo. Dejal je, da državni plinski velikan Gazprom še nikoli ni »zavrnil povečanja dobave svojim potrošnikom, če ti predložijo ustrezne ponudbe,« navaja CNN Business.

Velik skok stroškov energije spodbuja inflacijske strahove, zaradi katerih so bili oblikovalci politik že prej prisiljeni skrbno razmisliti o svojih naslednjih korakih. Vlade, ki so se zavezale k zmanjšanju emisij, poskušajo preventivno poslati odločno sporočilo: To podpira in ne spodkopava argumentov za vlaganje v širšo mešanico energetskih virov. »Zelo jasno je, da je pri energiji na dolgi rok pomembno vlagati v obnovljive vire,« je na Brdu pri Kranju dejala von der Leyenova in dodala: »To nam zagotavlja stabilne cene in večjo neodvisnost, saj se 90 odstotkov plina v Evropsko unijo uvozi.«
 

Preživetje v energetski krizi

 
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je zaradi močne rasti cen energentov vlado pozvala k nujnemu ukrepanju, poroča Slovenska tiskovna agencija (STA). Skupaj z Energetsko zbornico Slovenije (EZS) je pripravila tudi predloge konkretnih ukrepov. »Smo sredi največje krize v energetiki do zdaj, gre za preživetje. Nujne so takojšnje in sistemske rešitve,« je v pozivu vladi zapisal predsednik GZS Tibor Šimonka.
 
STA navaja, da slovenska industrija sicer že nekaj časa opozarja na visoko rast cen energentov in na nujnost dialoga z državo. Cena električne energije se je namreč letos podvojila, cena zemeljskega plina pa povečala skoraj za trikratnik. STA je sicer 13. septembra zapisala, da si slovenska gospodinjstva lahko oddahnejo, saj večina trgovcev do konca leta predvidoma ne bo zvišala cen električne energije.